SD
  • Glavna stran
  • O stranki
    • Stranka
    • Ljudje
    • Organiziranost
    • Mednarodno
    • Zgodovina
    • Statut
  • Program
  • Novice
    • Aktualno
    • Poslanska skupina SD
    • Mnenja
    • Teme
    • Prenos
    • Samo Dejstva
  • Novinarsko središče
    • Kontakt
    • Podoba
  • Pridruži se nam
  • Menu Menu

#mnenja

Neva Grašič

mednarodna sekretarka Socialnih demokratov
15. april 2023

Čez mavrico do sosednje Madžarske

Nasproti čez mizo sedijo Vincent, Esther in Luca. V pisarni jih sprejmem na enem izmed njihovih šestih obiskov v državah članicah EU. Njihova agenda je jasna. Ustavitev spornega madžarskega ‘anti-LGBTI+ zakona’. Gre za omnibus zakon, ki ga je madžarski parlament sprejet junija 2021 in spreminja zakonska določila za zaščito otrok in družine, dodane pa so bile spremembe na področju oglaševanja, medijev in javnega šolstva, s ciljem prepovedi dostopa mladoletnih oseb do vsebin, ki prikazujejo istospolno usmerjenost ali spolno identiteto, ki se razlikuje od spola pripisanega ob rojstvu. V javnosti, na televiziji, v šolah, v trgovinah in knjigarnah, na katerih koli mestih dostopnih mladoletnim omenjanje teh vsebin ni več dovoljeno, rekoč, da bodo spodbujale homoseksualnost in spremembo spola. Mladim se tako omejuje vsakršen dostop do informacij, ki so sicer ključne za zaščito LGBTI+ oseb in otrok v mavričnih družinah, ključne za razvoj strpne, vključujoče in solidarne družbe.

Podoben zakon proti ‘LGBTI+ propagandi’ je leta 2013 sprejela Rusija. Negativne posledice v družbi so neizpodbitne, v prvi meri gre za večjo pojavnost sovražnega govora, zločinov iz sovraštva in diskriminacije na osnovi spolne usmerjenosti in spolne identitete, hujše pa so posledice na področju javnega zdravja. Zaradi nedostopnosti testiranja na spolno prenosljive okužbe, omejevanja izobraževanj in informiranja o LGBTI+ vsebinah ter skupnosti, je Rusija ena redkih držav, kjer število spolno prenosljivih okužb raste. Podobni zakonski predlogi so v razpravi tudi v Romuniji, Bolgariji, na Slovaškem in Poljskem, seznanjeni smo z nenehnimi poskusi omejitev temeljnih pravic na Hrvaškem.

Luca govori o tem, kako je živeti na Madžarskem kot del LGBTI+ skupnosti. Je članica organizacije Hatter Society, ki se že od sprejetja spornega zakona bori za njegovo ustavitev. Delajo z ljudmi, v skupnostih, izobražujejo, agitirajo, čeprav se delo nevladnih organizacij omejuje na vsakem koraku. Luca pravi, da ljudje njihovo kampanjo sprejemajo in da splošna podpora LGBTI+ skupnosti v boju za njihove pravice raste. Pravzaprav to počno že od decembra 2020, ko je madžarski parlament potrdil vpis tradicionalne družine v ustavo in istospolnim parom de facto prepovedal posvojitve.

Gre za namerno in načrtno odpravljanje temeljnih pravic, del Orbanove širše politične agende za rušenje demokracije, pravne države, vrednot na katerih je bila zgrajena EU. Ob sprejetju zakona so se na Madžarskem vrstili protesti, kritični do premierja Orbana, iz Bruslja pa jasne obsodbe o prepovedi ozaveščanja mladih o LGBTI+. Evropski parlament je že takrat najostreje obsodil zakon, evropski poslanci so z 459 glasovi za sprejeli resolucijo, v kateri so Evropsko komisijo in države članice EU pozvali, da nujno pravno ukrepajo.

Esther, direktorica nevladne organizacije RECLAIM, neumorno razlaga, zakaj je ta primer potrebno obravnavati kot sistemsko kršitev vrednot EU. Odgovoriti zna na vsa zastavljena vprašanja, vse strokovne dileme, navdušuje me s svojim znanjem, vztrajnostjo. Ko jo poslušam se mi zdi, da je pripravljena sama prepričati vsakega izmed evropskih voditeljev, zakaj je ta tožba tako pomembna za ohranitev temeljev naše evropske skupnosti. Korak za korakom spremeniti svet na bolje. A težo tega boja ne smemo pustiti samo na njenih ramenih.

Vincent nam da priznanje, da je Slovenija v zadnjem letu s spoštovanjem odločitve Ustavnega sodišča in uveljavitvijo spremembe Družinskega zakonika naredila pomembne korake in pokazala zavedanje naše družbe, da je obstoj LGBTI+ osebnih okoliščin dejstvo. Izpostavi pomen odločnega in načelnega nastopa Slovenije v tej tožbi tudi za preostale države članice. Jasno zavzeta proaktivna drža te vlade znotraj EU mora pomeniti tudi dosledno zagovarjanje aktivacije političnih in finančnih sankcij v primeru nespoštovanja vladavine prava s strani držav članic EU in branjenje temeljnih človekovih pravic.

Od sestanka do zadnjega roka priglasitve držav članic EU je bilo še 23 dni. Čakalo nas je še veliko dela in prvi koraki doma niso bili vzpodbudni.

Spomnila sem se manjšega dogodka, ki smo ga gostili marca 2020 v Pritličju, kjer je dragi prijatelj Balazs govoril kako je na Madžarskem živeti pod Orbanom. Kako so dezinformacije postale vladno orodje politične cenzure, kako se skozi kampanje sovražnosti omejujejo temeljne pravice, še posebej pravice pripadnic in pripadnikov različnih manjšin in družbenih skupin. Takrat nas je še opozarjal naj ne ponavljamo njihovih napak, kot politična opozicija, kot državljanke in državljani. Njegovih opozoril nismo jemali dovolj resno. Posledice očitnih vzorcev ravnanja in vezi med Orbanom in Janšo občutimo še danes. Manjše zaupanje v institucije, nižja stopnja demokratičnosti, pomanjkanje medijske svobode, vladavine prava. Želela sem, da bo tokrat drugače.

Evropska komisija, kot varuhinja pogodb EU, je po opozorilih z neskladnostjo nekaterih določb z zakonodajo EU, proti Madžarski sprožila postopek ugotavljanja kršitev prava EU, nato pa decembra lani vložila še tožbo pred Sodiščem EU. Tožbi se je do 6. aprila pridružilo 15 držav članic EU (Avstrija, Belgija, Danska, Finska, Francija, Grčija, Luksemburg, Malta, Nemčija, Nizozemska, Portugalska, Slovenija, Španija, Švedska), skupaj predstavljajo 500 milijonov Evropejk in Evropejcev. Tako je ta tožba postala največji primer branjenja človekovih pravic in vladavine prava pred Sodiščem EU. Pridružil se je tudi Evropski parlament, ki sicer redko intervenira v primere zakonodaje, ki je ni sam sprejel ali sooblikoval. Voditelji kampanje so pristop Slovenije k tožbi označili kot »eno največjih zmag te kampanje, padec t.i. roza zavese. Progresivna koalicija, ki je na oblasti sedaj se je pridružila tožbi, medtem ko predhodna konservativna vlada k temu v preteklem letu ni naredila nobene zaveze,« so zapisali v uradnih izjavah.

Nemčija in Francija sta k tožbi pristopili šele v zadnjih urah 7-tedenskega roka, medtem ko so se Belgija, Luksemburg in Nizozemska pridružile v manj kot 48 urah. Odsotnost voditeljstva, ki bi ga pričakovali od prvih dveh, da sta branik temeljnih vrednot EU, je lahko zaskrbljujoče, še posebej v času ko se v EU ponovno širijo anti-LGBTI+ gibanja, ogrožanje zakonsko že sprejetih pravic žensk, manjšin, posameznih družbenih skupin. Nič manj ni zaskrbljujoča še vedno občutna delitev na vzhodne in zahodne države članice EU; saj se Estonija, Latvija, Litva, Poljska, Češka, Romunija, Bolgarija in Hrvaška, poleg Italije, k tožbi niso priglasile.

Jasno je, da EU in njene države članice človekove pravice in vladavino prava nepreklicno vidijo kot del njihovega političnega in pravnega reda, vendar pa še nismo bili sposobni odgovoriti na strukturne grožnje le-teh. Čeprav je EU od Maastrichta razvila mrežo mehanizmov za uveljavljanje temeljnih pravic, gre predvsem za sredstva posrednega vpliva, o funkcionalnosti in normativnosti pa se stalno povprašujemo. Kriza vrednot, ki smo ji priča že nekaj časa tako ostaja največji notranji izziv EU, ki sta jo pandemija in vojna v Ukrajini zgolj začasno zameglili. Prvič se v tožbi navaja kršitev 2. člena Pogodbe o EU, to je kršitev temeljnih vrednot na katerih temelji EU: človekovemu dostojanstvu, svobodi, demokraciji, enakosti, vladavini prava in spoštovanju človekovih pravic.

V razvoju evropske integracije je to izjemen korak. In Slovenija je tokrat na pravi strani mavrice.

Povej svetu!

FacebookTwitterWhatsAppLinkedInViberEmail
Pridi z nami

Preberi še:

dr. Aleksander Jevšek: Z novim konceptom regionalnega razvoja do močnih regij in močne Slovenije

Kot minister za kohezijo in regionalni razvoj ter nekdanji župan sem prepričan, da je naša država tako močna, kot so močne njene regije. Skladen razvoj regij bi zato moral biti jasna in močna politična odločitev, podprta s konkretnimi ukrepi.
20. novembra 2024/by md

Tanja Fajon: Slovenija je na pravi strani zgodovine

Moje prepričanje ostaja jasno: mir na Bližnjem vzhodu je mogoč le z rešitvijo dveh držav, ki priznava palestinsko državo v mejah iz leta 1967. Junija 2024 je Slovenija naredila pomemben korak in priznala Palestino. Septembra smo se pridružili globalnemu zavezništvu za implementacijo te rešitve. Verjamem, da stabilna, suverena Palestina ni le simbol pravičnosti – je ključ do sobivanja narodov, ki si že stoletja delita to zemljo.
16. novembra 2024/by md

Matjaž Han: Slovenija na globalnem prizorišču

Zavedati se moramo, da je evropska industrija, vključno s slovensko, na pomembnem zgodovinskem razpotju. Zaradi sprememb v političnih in gospodarskih odnosih, tudi z ZDA, je za Evropo ključnega pomena, da svoje trge razprši in se poveže z novimi, perspektivnimi trgovinskimi partnerji. Kitajska je tu vsekakor pomemben partner, saj ponuja možnosti za rast, razvoj in izmenjavo znanja, hkrati pa Evropi omogoča, da se sooča z globalnimi izzivi na močnejši in bolj uravnotežen način.
8. novembra 2024/by md
Vsa #mnenja
Facebook Twitter YouTube Instagram Podcast Naprej
  • Andreja Katič: Predlagana sodniška zakonodaja prinaša večjo pravno varnost in boljše varstvo pravic strank16. maja 2025 - 8:38
  • Konferenca SD: Socialno partnerstvo za dostojne pokojnine in varno starost14. maja 2025 - 10:25
  • Matjaž Han: Demokracije ne smemo uporabljati selektivno12. maja 2025 - 14:35
  • Andreja Katič: Obnoviti moramo zaveze Evropske konvencije o človekovih pravicah – zaveze k miru, k sodelovanju med državami in spoštovanju človekovih pravic12. maja 2025 - 10:58
  • Meira Hot s spletno peticijo za ukinitev vinjetnega režima na hitri cesti H6 Škofije-Koper25. aprila 2025 - 16:34
  • Zakon o pavšalnem nadomestilu – poprava dolgo prezrte krivice25. aprila 2025 - 14:50
  • Andreja Katič: »Interes otroka mora biti v presečišču različnih strok«17. aprila 2025 - 15:47
  • Ministrica Fajon v Beninu in Togu o krepitvi partnerstva med EU in Zahodno Afriko14. aprila 2025 - 15:11

Pridruži se nam na Facebooku!

Link to: Pristopna izjava
Link to: Doniraj
Link to: Prijava na novice
Follow a manual added link
Facebook Twitter YouTube Instagram Podcast Naprej

Socialni demokrati smo napredno politično gibanje, ki uresničuje idejo socialne demokracije v Sloveniji 21. stoletja. Povezujemo in organiziramo ljudi v močno politično silo, sposobno ustvarjati napredne spremembe. Verjamemo v enakost, solidarnost, svobodo, pravičnost, mir in sodelovanje. Vedno na strani ljudi.
PES S&D Progressive Alliance FEPS
Deklaracija o načelih Stranke evropskih socialistov.

Stranka

  • Stranka
  • Ljudje
  • Mednarodno
  • Program

Mediji

  • Novice
  • Mnenja
  • Podcast
  • Medijsko središče

Sodeluj!

  • Kontakt
  • Pridruži se nam
  • Skupnost članstva
  • Doniraj

Prijavi se na novice!

Forumi

  • Mladi forum
  • Ženski forum
  • Forum starejših
  • Zeleni forum

Splet

  • Impresum
  • Spoštovanje zasebnosti
  • Piškotki

Dr. Igor Šoltes: V postopkih pred sodišči si vsi otroci zaslužijo posebno... Volitve regijskih koordinatorjev Socialnih demokratov: Za večjo kakovost odločitev...
Scroll to top

Ta stran uporablja piškotke.

OkejVeč informacij...

Spoštovanje zasebnosti



Kako uporabljamo piškotke?

Spletna stran uporablja piškotke. Piškotek je datoteka z informacijo o obisku na spletni strani, ki se ob obisku namesti na vašem računalniku. Piškotek je namenjen hitrejšemu in enostavnejšemu obisku spletne strani in na noben način ne spreminja programja vašega računalnika. Izbris piškotka iz vašega računalnika v nobenem primeru ne spremeni načina delovanja vašega računalnika in ne ogroža delovanja računalnika, operacijskega sistema, komponent in opreme.

Podatke, pridobljene s pomočjo piškotkov, uporabljamo izključno za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje ob obisku spletne strani. Podatki, zbrani na naši spletni strani, ne bodo posredovani tretjim osebam, če to ni izrecno navedeno. Za vsako morebitno posredovanje podatkov tretjim osebam bo zahtevana izrecna odobritev.

Več informacij o piškotkih si lahko preberete na tej povezavi.

Google Analytics

Ti poškotki zbirajo informacije, ki so v posplošeni obliki uporabljeneza razumevanje načina uporabe spletne strani, kako so učinkovita orodja, ki jih uporabljamo za obisk te spletne strani ali kako s prilagoditvami in vsebinami izboljšati uporabniško izkušnjo.

Če želite onemogočiti upotabo teh piškotkov, jih lahko onemogočite v nastavitvah vašega brskalnika.

Piškotki drugih storitev

Spletna stran uporablja tudi zunanje spletne storitve, kot so Google Fonts, Google Maps ali YouTube. Tovrstne storitve utegnejo zbirati podatke o uporabi njihovih storitev, kot je na primer IP naslov, zato jih lahko onemogočite tukaj. S tem utegnete bistveno zmanjšati funkcionalnost, izgled in izkušnjo spletne strani. Spremembe bodo uveljavljene ob ponovnem nalaganju strani.

Nastavitve Google Webfont:

Nastavitve Google Maps:

Nastavitve Vimeo in Youtube:

Spoštovanje zasebnosti

Več o načinu spoštovanja vaše zasebnosti lahko preberete tukaj.

Spoštovanje zasebnosti
Sprejmi nastavitveSkrij obvestilo