»Stroka je razkrila, da je hvala Vlade RS glede ekonomske učinkovitosti ukrepov v času epidemije samo hvala, resnica pa je žal povsem drugačna. In da bo zaradi neučinkovite vladne politike verjetno Slovenija v prihodnje v težjem položaju, kakor bi bilo potrebno,« je bil uvodoma kritičen poslanec.

Izpostavil je izseke študija ekonomista Vladimirja Boleta z Ekonomskega inštituta Pravne fakultete, ki razkrivajo zaskrbljujoče podatke, ki so jih povzeli tudi posamezni slovenski mediji (časopis Delo dne 14.12.2021 in spletni Dnevnik dne 17.12.2021 https://www.dnevnik.si/1042979333).

Med ugotovitvami je Židan izpostavil:

• Slovenija je med daleč najbolj neučinkovitimi pri protikoronskem posredovanju in bi se za isti ekonomski učinek zadolžila manj, kar bi omogočilo več potenciala za prihodnji razvoj.
• Bistveno obsežnejše ekonomsko-politično podpiranje gospodarstva v primerjavi z evropskim območjem in še posebno z državami jugovzhodne Evrope ni imelo leta 2020 v Sloveniji nobenega ugodnejšega učinka na BDP ali socialno ogroženost, medtem ko sta se primanjkljaj in dolg zaradi tega povečala bistveno bolj.
• Leta 2019 je bil javnofinančni primanjkljaj v Sloveniji slabši le od desetih odstotkov držav območja z evrom, medtem ko je bil leta 2020 slabši kar od 80 odstotkov držav območja evra.
• Slovenski javni dolg je sicer nižji od evropskega povprečja, medtem ko je primanjkljaj višji.
• Ob nekoliko višji gospodarski aktivnosti Slovenije od povprečja evrskega območja pa je prišlo do ponovnega drastičnega, več kot dvakratnega povečanja relativnega dolga glede na evrsko območje.
• Ponovno veliko povečanje skupnega dolga bo krepko zmanjšalo finančni potencial države za prihajajoče dolgoletno in tehnološko zahtevno prestrukturiranje v okviru zelenega načrta pa tudi za druge večje fiskalne zaveze vlade, na primer do zdravstva. Posledice bodo še neprimerno hujše, če bo v območju evra prišlo do sočasnega protiinflacijskega zaostrovanja denarne ali fiskalne politike.
• Empirična evidenca za Slovenijo ne kaže nobene opazne kreditne podpore gospodarstva v času epidemije, saj so krediti podjetjem in gospodinjstvom stagnirali ali padali. Kreditna podpora podjetjem v času epidemije je bila tako v evrskem območju kot v državah JVE opazno velika in enako močna.
• V državah JVE je ekonomsko-politična podpora v obdobju epidemije slonela v veliki meri na krčenju davkov in kreditni politiki, medtem ko je bila v Sloveniji omejena skoraj izključno na javnofinančno subvencioniranje.
• Sektorsko ciljanje subvencij je bilo slabo izvedeno, saj se je v nekaterih sektorjih, kjer so bile težave zaradi lockdowna precej manjše od povprečja ali pa jih ni bilo, koronazaposlenost povečala celo nad stopnjo zadnjega četrtletja leta 2019 in tudi bolj od povečanja sektorske dodane vrednosti (v energetiki in javnih službah, v informacijski in komunikacijski dejavnosti ter v javnem sektorju).

Kot je nadalje pojasnil poslanec, so ugotovitve priznanega ekonomista pomembno drugačne od javnih izjav predstavnikov Vlade RS: »Ugotovitve kažejo na neučinkovitost vladnega delovanja, zato vlado prosim, da mi odgovori na naslednja vprašanja:«

• Potrjujete ali zanikate zgornje navedbe v devetih točkah?
• Kako jih komentirate?
• Je pravilna ugotovitev, da so vaši načrti in ukrepi ciljani do datuma parlamentarnih volitev, potem pa bo, kar pač bo?