Odbor za pravosodje potrdil predlog sprememb kazenskega zakonika glede »zločina iz sovraštva« in predlog novele zakona o zaščiti prijaviteljev (t.i. žvižgačev)
Parlamentarni odbor za pravosodje je na predlog Ministrstva za pravosodje, ki ga vodi dr. Dominika Švarc Pipan, potrdil predlog novele kazenskega zakonika, s katero v kazensko zakonodajo uvajamo t. i. »zločin iz sovraštva« (ang. »hate crime«) kot obvezno oteževalno okoliščino, ki se upošteva pri odmeri kazni, ter predlog novele zakona o zaščiti prijaviteljev, ki bo zaščitil tako imenovane žvižgače.
12. januar 2023
Predlagana ureditev pomeni, da bo katerokoli kazensko dejanje, povod za katerega so osebne okoliščine žrtve terjalo strožje kaznovanje storilca. Gre za kazniva dejanja storjena zaradi narodnostne, rasne, verske ali etnične pripadnosti oškodovanca, njegovega spola, barve kože, porekla, premoženjskega stanja, izobrazbe, družbenega položaja, političnega ali drugega prepričanja, invalidnosti, spolne usmerjenosti ali katerikoli druge osebne okoliščine.
Za letošnje leto ministrica dr. Švarc Pipan z ekipo načrtuje tudi sistemsko proučitev kaznovalno-pravne ureditve sovražnega govora in širše kaznivih dejanj iz sovraštva, vključno s problematiko spleta, v okviru nastajajoče medresorske delovne skupine za problematiko sovražnega govora na spletu. Znotraj navedenega posebej predvideva tudi proučitev kaznovalno-pravne ureditve kaznivih dejanj zoper ženske.
Odbor je potrdil tudi predlog novele zakona o prijaviteljih, to je t.i. žvižgačih. Prijavitelji, ki bodo prijavili kršitve predpisov iz svojega delovnega okolja bodisi z uporabo notranjih prijavnih poti, zunanje prijave ali celo javnega razkritja, bodo deležni zaščite pred razkritjem njihove identitete, pa tudi zaščite v primeru povračilnih ukrepov. Več krogov vsebinskih usklajevanj je uspešno vodil državni sekretar na Ministrstvu za pravosodje dr. Igor Šoltes.
Prijava kršitev predpisov in odprava nepravilnosti je v javnem interesu, prispeva pa tudi k boljši kakovosti in ustreznosti storitev v zasebnem in javnem sektorju, zaščiti finančnih interesov Republike Slovenije in Evropske unije, nenazadnje pa tudi h krepitvi pravne države in vladavine prava.















