Predlagani zakon ni izraz ljudske volje, ampak politični kompromis brez vsebine. Gre za mačka v žaklju, ne za zakon, ki bi izboljšal položaj bolnikov, omogočil registracijo zdravil, ali sprostil kmetijsko pridelavo konoplje.

Nedopustni amandmaji, nedostopna zdravila:

Kljub dolgoletnim prizadevanjem Socialnih demokratov in vloženim amandmajem, ki so bili označeni kot nedopustni, zakon ohranja vse ključne težave dosedanjega sistema:

• ne omogoča vzpostavitve verige za pridelavo in proizvodnjo zdravil iz konoplje,
• ne ločuje jasno med rastlino, mamilom in zdravilom,
• ohranja represivni okvir za kmetijsko rabo konoplje,
• uvaja višje globe za bolnike,
• dodatno omejuje znanstveno in učno rabo.

Namesto jasne zakonske opredelitve narkotičnih zdravil, pogojev za medicinsko rabo in ustrezne regulacije raziskav, zakon širi pojem “konoplja” tako, da ga bo mogoče uporabiti za nova administrativna in kaznovalna omejevanja, ne pa za izboljšanje dostopa do zdravljenja.

Kako smo prišli do sem?

Slovenija je pred 25 leti sprejela restriktivno ureditev področja drog, ki zlorablja pojem »konoplja« in z njim označuje tudi mamilo (kanabis). To pomeni, da:

• rastlina velja za drogo,
• vsako gojenje za proizvodnjo zdravil je onemogočeno,
• kmetijsko pridelavo bremenijo nepotrebna dovoljenja,
• posest izdelkov iz industrijske konoplje ni jasno legalizirana.

Zaradi te pravne zmede je Slovenija edina evropska država, ki mamilo poimenuje po rastlini in ne uporablja izrazov iz mednarodnih konvencij (kot sta »cannabis« ali »cannabis resin«).

Kaj bi bil pravi pristop?

Socialni demokrati so večkrat predstavili jasne rešitve:

• določiti pogoje za gojenje rastlin za proizvodnjo zdravil,
• omogočiti vzpostavitev celotne medicinske verige na domačih tleh,
• ločiti rastlino kot kmetijsko surovino od mamil, ki jih iz nje pridobivamo,
• odpraviti nepotrebne ovire pri znanstveni, medicinski in učni rabi,
• registracijo zdravil omogočiti pod enakimi pogoji kot pri drugih učinkovinah.

Namesto tega zakon:

• ureja področje še strožje kot predhodni predpisi,
• predvideva le samoplačniški dostop do zdravil,
• ne rešuje niti enega ključnega problema bolnikov.

Zakon brez strokovne podlage, z ideološkim učinkom

Predlagatelji zakona iz PS Svoboda in PS Levica se skrivajo za »strokovnjaki« in se sklicujejo na »ljudsko voljo«. Pri tem pa niso pojasnili, zakaj se zakon razširja na znanstveno rabo, a jo hkrati dodatno omejuje, niso utemeljili uvajanja novih glob in prekrškov, niso zagotovili enostavnejšega dostopa do zdravil, niso predvideli olajšav za kmetijsko pridelavo, niso izločili tveganj za oblikovanje zasebnih monopolov.

Ironično, še pred nekaj leti so se isti predlagatelji borili za sprostitev rabe konopljinih semen in dvig dovoljene stopnje THC v industrijski konoplji. Danes pa so pripravljeni potrditi zakon, ki te iste dejavnosti še naprej omejuje.

Poziv: Ustavite zakon, začnimo znova!

Zato je poslanska skupina Socialnih demokratov predlagala, da naj Državni zbor ta zakon zavrne. To ni zakon, ki bi izboljšal dostopnost zdravil. Ni zakon, ki bi upošteval sodobne znanstvene standarde. Ni zakon, ki bi dal razvojno priložnost slovenskemu kmetijstvu in industriji. In zagotovo ni zakon, ki bi uresničeval voljo ljudi.

Poslanska skupina zagovarja preprost, a učinkovit pristop:

• medicinska raba naj bo jasno definirana in dostopna,
• kmetijska pridelava naj bo osvobojena nepotrebnega nadzora,
• rastlina naj se preneha obravnavati kot mamilo,
• postopki naj sledijo konvencijam, znanosti in zdravemu razumu.

Z ljudsko voljo se ne igra. Ljudje niso glasovali za zakon, ki utrjuje represijo in ustvarja nova tveganja. Zavrnitev tega zakona je najmanj, kar dolgujemo bolnikom, zdravnikom, raziskovalcem, pridelovalcem in – ljudem.