To so nov Zakon o sodiščih, nov Zakon o sodniški službi, novela Zakona o Sodnem svetu in novela Zakona o državnem tožilstvu. »S to reformo želimo zagotoviti sodstvo, ki je učinkovito, pregledno in neodvisno, hkrati pa varuje pravice državljanov in profesionalno avtonomijo sodnikov in tožilcev. Vesela sem, da so pravosodni deležniki prepoznali nujnost sprememb. Verjamem, da bomo omogočili sodstvu, da deluje hitreje in bolj učinkovito,« je ob tem dejala ministrica v odstopu Andreja Katič.

Povedala je, da so predlagani zakoni rezultat več krogov tako strokovnih kot tudi medresorskih usklajevanj, ki so se nadaljevala tudi na ravni državnega zbora. Predlagane zakonodajne spremembe so bile v zakonodajnem postopku še dopolnjene, tako da lahko rečemo, da so zakonodajne spremembe dobro premišljene.«

Zakonodajni sveženj prinaša sistemske rešitve za dolgoletne težave organizacije prvostopenjskih sodišč. Z novim zakonom o sodiščih se uvaja okrožje kot osnovna organizacijska enota, okrajna sodišča se preoblikujejo v zunanje oddelke okrožnih sodišč, s prvim januarjem 2027 pa bo uveden en naziv prvostopenjskega sodnika in državnega tožilca. Cilj je enakomerna obremenitev sodnikov, učinkovitejša razporeditev zadev, večja specializacija ter hitrejše in kakovostnejše odločanje.

Pomemben del reforme je tudi večja transparentnost delovanja Sodnega sveta. Odločitve sveta o imenovanju, napredovanju in izbiri predsednikov sodišč bodo temeljile na objektivnih kriterijih in bodo podrobno obrazložene. Poleg tega so postopki pritožb proti odločbam Sodnega sveta omejeni na presojo zakonitosti izbirnega postopka, ne pa tudi same vsebine odločitev.