V Sloveniji imamo dolgoletne izkušnje z reševanjem delovnih in socialnih sporov pred specializiranimi sodišči. Začetki segajo v leto 1974, ko so bila ustanovljena sodišča združenega dela. Ta so z delom začela 1. februarja 1975, s 1. januarjem 1978 pa še Sodišče združenega dela pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter starostnega zavarovanja kmetov v Socialistični republiki Sloveniji (SRS). Pritožbeno sodišče za vsa prvostopenjska sodišča je bilo Sodišče združenega dela SRS, Vrhovno sodišče pa ni imelo pristojnosti na področju specializiranega sodstva. Po osamosvojitvi sta bila leta 1994 sprejeta Zakona o sodiščih in Zakon o delovnih in socialnih sodiščih, ki sta bila podlaga za ustanovitev delovnih in socialnih sodišč. To je pomenilo novo ureditev položaja, pristojnosti in organizacije delovnih in socialnih sodišč z enotno sodno oblastjo, ki jo predstavlja enotni vrh sodne oblasti, Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

Ob zavedanju, da gre za posameznika ključne spore, je bil leta 2004 sprejet in z začetkom leta 2005 uveljavljen Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1). Izhodišča za njegovo pripravo so oblikovali sodniki in strokovnjaki s področja civilno procesnega prava in prava socialne varnosti, za njegovo pripravo pa je bila ustanovljena tudi posebna delovna skupina. Kot rezultat tega dela je v času sprejetja ZDSS-1 predstavljal enega naprednejših zakonov. Nekatere njegove rešitve so predstavljale svojevrsten test za uveljavitev podobnih rešitev v Zakonu o pravdnem postopku in nekaterih drugih postopkih, na primer zamejitev vračanja zadev na sodišče prve stopnje in uveljavitev pritožbene obravnave, nekatere rešitve v zvezi s procesno disciplino sodišča in strank, predvsem pa institut dopuščene revizije. ZDSS-1 je z institutom dopuščene revizije začrtal smer tudi ureditvi v pravdnem postopku, kjer je ta institut zaživel z zadnjo novelo Zakona o pravdnem postopku (ZPP-E), ki se je začela uporabljati septembra 2017.

Ministrica je prisotne na današnji slovesnosti seznanila tudi s potekom aktualnih projektov Ministrstva za pravosodje, predvsem sodniške zakonodaje in izvršitve odločbe Ustavnega sodišča glede sodniških plač, sprememb Ustave glede imenovanja sodnikov in sestave Sodnega sveta, ter tudi investicijskih izzivov, kateri so ji, kot je dejala, ob nastopu mandata vzeli največ časa. »Za konstruktivno sodelovanje pri usklajevanju sodniškega trojčka se vam iskreno zahvaljujem in si želim, da bi ga jeseni poslali Vladi v obravnavo in nato tudi v Državni zbor. Sprejem sodniške zakonodaje je nujen tudi zaradi določitve položaja enovitega sodnika in tožilca, kar jim bo prineslo drugačen položaj in drugačne plačne razrede. Vse to bo namreč potrebno upoštevati tudi pri prenovi plačnega sistema,« je pojasnila ministrica Katič.