Združenje predelovalcev komunalnih odpadkov GIZ Slocero že dlje časa opozarja na nevzdržno stanje pri prevzemanju gorljive frakcije komunalnih odpadkov. Ti se v regijskih centrih kopičijo, kar povzroča povečano požarno ogroženost, neprijetne vonjave ter dodatne stroške za varovanje, deratizacijo in manipulacijo z odpadki, kar neposredno vpliva na višje stroške za občane.

Poleg tega so zahteve po skladiščenju mesečne zaloge gorljivih odpadkov v pokritih prostorih nezdružljive z obstoječimi okoljevarstvenimi dovoljenji, ob tem pa predstavljajo dodatno tveganje za požarno varnost in higieno. Večina izvajalcev mehanske obdelave komunalnih odpadkov nima ustreznih skladiščnih kapacitet, kar zahteva dodatne investicije in bi pomenilo dodatno obremenitev občinskih javnih služb.

»Trenutno edini sistem sežiga odpadkov v Sloveniji je v okviru Toplarne Celje, ki pokriva le približno 14 % državnih potreb. Brez sistemske rešitve se bo problematika kopičenja odpadkov nadaljevala, kar bo imelo resne posledice za okolje, varnost in gospodarstvo,« je dodal Bezjak Zrim in na ministra naslovil naslednja vprašanja:

• Na kakšen način bo ministrstvo, pristojno za odpadke, zagotovilo izvajanje obvezne državne gospodarske javne službe sežiganja določenih vrst komunalnih odpadkov v obdobju do vzpostavitve sežigalnic v Republiki Sloveniji, za katere lahko že danes z vso gotovostjo trdimo, da jih pred letom 2030 ne bo?
• Na kakšen način bo država zagotovila, da bodo cene obvezne državne gospodarske javne službe sežiganja določenih vrst komunalnih odpadkov v času do vzpostavitve sežigalnic enake za vse prebivalce oz. uporabnike v državi? Do izvajanja državnih GJS imajo vsi pravico do enakih pogojev.
• Zakaj je predlagatelj Uredbe o opravljanju obvezne državne gospodarske javne službe sežiganja komunalnih odpadkov kot predmet koncesije opredelil zgolj mešane komunalne odpadke in ne tudi drugih odpadkov, ki jih je imel oktobra 2024 še vključene v takratni predlog iste uredbe?