Poslanec Socialnih demokratov je nadalje, v obrazložitvi vprašanja opomnil na razpravo, ki te dni poteka v zainteresirani javnosti, stroki in politiki o učinkovitih, racionalnih ter transparentnih nabavah medicinske opreme in aparatur v zdravstvu. »Na to temo sem se že oglašal in jasno zapisal, da podpiram iniciativo slovenskih zdravnikov o kriteriju referenčnih cen najboljših držav – med temi je Nemčija, pa skandinavske države – pri javnih naročilih. Upam, da bomo sedaj to področje dobro uredili in se pa hkrati zavedali, da obstajajo pri investicijah še druga tveganja,« je dodal Židan.

Slednji je bil kritičen do neodzivnosti pristojnih, ko se po njegovem prepričanju na eni strani »v ozadju« govori o vprašanju zadostne uporabe medicinske opreme, »bistveno manj pa o tem, ali je bila ta oprema dovolj v uporabi, ali je nabrala v svojem življenjskem obdobju dovolj delovnih ur. Torej, ali je bila primerno izkoriščena.«

Židan je v sled navedene problematike navedel tudi izsledke analize raziskave, »Racionalna raba opreme in potrošnega materiala v zdravstvu«, v kateri je med drugim zapisano:

• »Kar je zaskrbljujoče je to, da kar 7 bolnišnic od 15, ki imajo drago medicinsko opremo, ne spremlja njene izkoriščenosti, med 7. pa sta kar 2 bolnišnici, ki imata največ drage medicinske opreme in ne spremljata tovrstnega kazalca. Po mnenju Računskega sodišča RS (2015) bi bilo najbolj smiselno voditi evidenco izkoriščenosti prav pri dragi medicinski opremi. S tem se strinjamo tudi mi, saj že definicija SSKJ-ja pravi, da biti racionalen, pomeni delovati v skladu z razumom, kar omogoča najugodnejše ali še sprejemljivo razmerje med delom, porabo, učinkom in koristjo (Računsko sodišče RS, 2015).
• Skozi celotno raziskavo oziroma po pregledu rezultatov, smo prišli od spoznanja, da slovenske bolnišnice še vedno neracionalno razpolagajo z medicinsko opremo. Opazili smo kar nekaj področij, kot na primer: samostojna služba za javna naročila, vodenje evidence medicinske opreme, slabo delovanje integriranega informacijskega sistema,… kjer vidimo, da bi v prihodnje lahko prišlo do velikih izboljšav in s tem bolj racionalnega upravljanja z medicinsko opremo in navsezadnje z denarjem. Veliko problemov v povezavi s transparentnostjo vodenja bi po našem mnenju lahko rešili tako, da bi Ministrstvo za zdravje naredilo celosten sistem vodenja in upravljanja z medicinsko opremo in materialom, lahko kot integrirani informacijski sistem, kjer bi se na enem mestu vodilo ves pregled na kupljeno opremo in njeno uporabo ter vzdrževanjem.«

Kot je v zaključku svojega vprašanja izpostavil Židan, mora v sled drage medicinske opreme, ki je, kot je zapisal, izkoriščena samo četrtino svoje zmožnosti, minister odgovoriti na naslednja vprašanja:

• Ali na ministrstvu vodite evidenco o izkoriščenosti najdražje medicinske opreme? Kakšno stanje opisujejo vam dosegljivi podatki?
• Kakšen del časovno amortizirane opreme je bil v svojem življenjskem obdobju tudi dovolj izkoriščen?
• Je zadostna izkoriščenost opreme tudi kriterij pri nabavi nove opreme?
• Ali pri nabavi nove opreme upoštevate mrežo javne zdravstvene službe in geografsko pokritost?