Izpostavila je, da je Slovenija med 43 državami, ki so bile pobudnice za začetek kazenskega pregona. »Kot sem trdila včeraj v državnem zboru, je pravna pot pregona zločinov tudi prava pot,« je še zapisala Fajon. MZEZ je izpostavilo, da Slovenija na omenjeno problematiko opozarja že od začetka vojne v Ukrajini. »Vojni zločini so poleg agresije najhujše kršitve mednarodnega prava. Kot zagovornica mednarodnega pravnega reda to odločitev pozdravljamo, saj bo samo preko pravnih poti ugotavljanja odgovornosti za vojne zločine zadoščeno pravici,« so dodali.

Ministrica dr. Dominika Švarc Pipan je v odzivu zapisala, da gre za pomemben signal najvišjim ruskim, tako vojaškim kot civilnim voditeljem, da so izpostavljeni mednarodnemu kazenskemu pregonu za zločine, storjene v okviru protipravne ruske agresije v Ukrajini, zlasti ker so v tej prvi fazi v ospredju zločini nad otroci. Nalog močno omejuje tudi Putinovo mednarodno sodelovanje in potovanja izven Rusije, saj ima vseh 123 držav pogodbenic rimskega statuta mednarodnopravno obveznost pomagati ICC pri izvedbi njegove aretacije in izročitve sodišču v pregon, je izpostavila. »Ob tem ni nepomembno, da je 43 držav že v najzgodnejši fazi tudi formalno podprlo pristojnost ICC za preiskavo in pregon zločinov v rusko-ukrajinski vojni z naznanitvijo situacije sodišču, v skladu z rimskim statutom,« je dodala Švarc Pipan.