1. Poslansko vprašanje v zvezi z odgovornostjo vlade Državnemu zboru

Trček je opozoril, da Vlada republike Slovenije po 110. členu Ustave RS odgovarja Državnemu zboru, zato ga zanima, iz katere seje in sklepa odbora za zunanjo politiko izhaja izobešanje zastav v znak solidarnosti z le eno od držav vpletenih v Izraelsko-Palestinski konflikt.

2. Poslansko vprašanje v zvezi s političnim kadrovanjem

Poslanec je izpostavil, da politično kadrovanje še ne pomeni, »da lahko vlada imenuje ne dovolj usposobljene posameznike, kar se izdatno dogaja pod 14., oziroma 3. vlado Janeza Janše – od imenovanja direktorja Pošte Slovenije do v. d. JAK-a.« V luči navedenega zato Trčka zanima, kdaj bo vlada prenehala z negativno kadrovsko politiko in z zniževanjem razpisnih kriterijev ter s katerimi ukrepi kadrovske politike se bo lotila odpravljanja že povzročenih neustreznih imenovanj.

3. Poslansko vprašanje glede predloga zakona o zagotavljanju sredstev za investicije v slovensko zdravstvo

Trček je opozoril, da čeprav digitalizacija slovenskega javnega zdravstva po mnenju Trčka izdatno šepa, so v predlogu zakona o zagotavljanju sredstev za investicije v slovensko zdravstvo v letih 2021 do 2031 (ZZSIZS) namenjena sredstva zgolj za področji “telemedicine in informatike”, pa še to le po posameznih infrastrukturnih investicijah in ne na ravni sistema kot celote. Ob tem je izpostavil, da nujno potrebujemo urejanje izzivov informatizacije našega javnega zdravstva na ravni celotnega sistema.

Kot je opozoril, ima predlog zakona samo sedem členov, od tega zgolj štiri vsebinske, ki po njegovem mnenju lahko namigujejo tudi na manko nadzora in potencialne korupcije. Ob tem je izpostavil, da se pomanjkanje vsebine izraža tudi v bolnišnicah sekundarne ravni, kjer razmerja niso jasno določena, kaže pa se tudi problem financiranja in zagotavljanja finančnih sredstev na primarni ravni. »Slednja preventivno in kurativno obdela 4/5 vseh pacientk in pacientov, namenjenih sredstev pa je samo 50 milijonov evrov. Večina sredstev se namenja v gradnjo, namesto da bi se vlagalo v ustrezno opremo in kadre,« je opozoril, ob tem pa vlado vprašal:

• Zakaj niso predvidena ta sredstva v ZZSIZS?
• Iz katerih drugih virov se bo financirala (krovna) informatizacija celotnega sistema ter v kakšnem obsegu v obdobju 2021-2031?
• Zakaj je ZZSIZS spisan tako škrbinasto skopo in potencialno koruptivno?
• Katere izboljšave zakona lahko pričakujemo, ki bodo zagotovile transparentnost in smotrnost tozadevnih nujno potrebnih investicij v slovensko javno zdravstvo?
• Kdo bo, ob letnem poročanju Državnemu zboru, vršil ta nujno potreben nadzor?
• Ali to pomeni, da se odpovedujemo politiki razvoja slovenskega javnega zdravstva in politiko specializacij sekundarne mreže prepuščamo bolnišnicam samim?
• Če temu ni tako, kje in kdo bo (so)odločal o bodoči mreži sekundarne ravni in specializacijah znotraj le-te oz. kdo bo nosilec politike razvoja slovenskega javnega zdravstva?
• Zakaj je predviden takšen nespoštljivo majhen znesek za primarno raven, če vemo, da lokalna samouprava s podhranjenimi občinskimi proračuni ne zmore tega razvojnega bremena slovenskega javnega zdravstva?
• Iz katerih drugih virov, onkraj ZZSISZ, bodo zagotovljena ustrezna sredstva za razvoj primarne ravni slovenskega javnega zdravstva v obdobju 2021-2031?
• Kakšen bo obseg in namen teh sredstev?
• S katerimi sredstvi, v kakšnem obsegu in kako bo zagotovljena tako ustrezna kadrovska prenova in rast slovenskega javnega zdravstva kot tudi infrastrukturna opremljenost le-tega v obdobju 2021-2031?

4. Poslansko vprašanje v zvezi z mišjo mrzlico

Letošnje leto je t.i. mišje leto. V Sloveniji beležimo porast okužb z virusom mišje mrzlice, zato je poslanec na vlado naslovil naslednja vprašanja:

• Zakaj še ne ukrepa z ustrezno preventivno dejavnostjo, zlasti z ustreznim informiranjem občank in občanov?
• Kdaj bo to storila in kako bodo v to vključeni mediji s statusom programov posebnega pomena?
• Kakšen bo obseg finančnih sredstev namenjenim tej dejavnosti?