Pri posodobitvi področja elektronske identifikacije je pomembno, da bodo le-to priznavali tudi v zasebnem sektorju, je pojasnil poslanec in na vlado naslovil naslednje vprašanje:

• S katerimi politikami in ukrepi bo to omogočeno, še zlasti v luči dejstva strukture slovenskega gospodarstva, kjer številna mikro, majhna in tudi srednja podjetja nimajo lastni resursov in znanj za tozadevno posodobitev digitalnega prehoda?

»Za implementacijo posodobljene digitalne identitete, vključno z evropsko denarnico za digitalno identiteto, potrebujemo tudi robustnejšo in na kibernetske napade odpornejšo tako slovensko kot EU informacijsko infrastrukturo,« je bil oster Trček in vlado vprašal:

• S katerimi politikami in ukrepi tako na ravni EU kot na nacionalni ravni bodo to dosegli?
• Kateri vse deležniki bodo pri tem sodelovali ter kakšna bo časovnica ter finančna konstrukcija tozadevnih izboljšav?

Poslanec je izpostavil, da je Državni zbor na 129. seji Odbora za zadeve EU, predsednik vlade ubesedoval, da Slovenija želi pospešiti implementacijo spreminjajoče se uredbe EU parlamenta in Sveta EU v zvezi z vzpostavitvijo okvira za evropsko digitalno identiteto in na vlado naslovil naslednja vprašanja:

• S katerimi konkretnimi operacionaliziranimi ukrepi naj bi izvedli to pospešitev implementacije?
• Kateri vse deležniki bodo pri tem sodelovali?
• Kako oziroma iz katerih vse javno-finančnih virov se bo financirala tozadevna pospešitev ter v kakšnem obsegu?

Na 129. seji Odbora za zadeve EU je parlament obravnaval tudi kompetence digitalne pismenosti starejših od 55. let. »Predstavniki vlade so obljubili, da se bo vlada problematike lotila s pilotnim javnim razpisom, ki naj bi zajel približno 10.000 ljudi,« je poudaril Trček in na vlado naslovil naslednja vprašanja:

• Kaj bo vsebina tega razpisa?
•  Kdo vse se bo lahko nanj prijavil?
• Kakšen bo obseg sredstev namenjenih tem razpisu?
• Katere cilje naj bi dosegli s pilotnimi projekti?

»Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije je prepomembna ustanova, da bi se njeno delovanje krnilo s prozorno-cenenimi poskusi kadrovanja odhajajoče vlade, saj tako digitalnega kot zelenega preboja ne bomo mogli izvesti brez izdatno več domače znanstvene pameti,« je izpostavil Trček. Nadaljeval je, da brez bazičnih raziskovanj ne moremo pričakovati nujnih preskokov na področju aplikativnega raziskovanja. Na podlagi navedenega je na vlado naslovil naslednja vprašanja:

• Kdaj in kako bo že zaključena še ena kadrovska saga onkraj želje nekega konkretnega državnega sekretarja, ki bi očitno rad zaposlil vse svoje prijatelje?
• Kdaj in kako bo bazični znanstvenoraziskovalni dejavnosti končno že zagotovljen obstoj in razvoj, ki je nujen za razvojni preboj Slovenije?
• S kakšnim obsegom financiranja iz javnih blagajn do leta 2035?