Odgovori in argumenti
na 10 najpogostejših tez koalicije

»Zakon je prvi korak k gospodarskemu razvoju in večji blaginji.«

Nižja davčna in prispevna obremenitev bo spodbudila gospodarsko aktivnost, ustvarjanje dodane vrednosti in prihodnjo rast javnih prihodkov.

Davčne razbremenitve lahko vplivajo na investicije, zaposlovanje in razpoložljivi dohodek, vendar njihov obseg in učinek nista samoumevna.

Predvsem oprostitev prispevkov nad 7.500 bruto, dvojni status upokojencev in prisilno upokojevanje ter ukrepi v zdravstvu nakazujejo, da ne gre za razvojni zakon, temveč za uslugo kapitalu. Koristi bo imela peščica privilegiranih, najbolj plačanih ter gospodarskih družb, skratka 1%, medtem ko bomo račun za to plačali vsi ostali.

»Zakon nikomur ničesar ne jemlje. Plače in pravice ostajajo.«

Zakon ne vsebuje določb o znižanju plač v javnem sektorju, ustavitvi napredovanj ali zamrznitvi plačne reforme. Napovedane so tudi kasnejše razbremenitve vseh plač.

Zakon res ne vsebuje takih določb, njegovi učinki pa so predvsem finančne luknje v temeljnih socialnih sistemih: pokojnine, zdravstvo, dolgotrajna oskrba. Ob že tako visokem primanjkljaju je lahko posledica tega izpada zgolj dodatno varčevanje na teh področjih, kar pomeni slabše življenje za večino.

»Socialna kapica bo zadržala najbolje plačane strokovnjake v Sloveniji.«

Omejitev prispevne osnove pri 7.500 evrih bruto naj bi izboljšala konkurenčnost pri zaposlovanju ključnih kadrov.

Inženirji, strokovnjaki in ostali, ki jih vlada skuša »zapakirati« v ta segment, ne dosegajo praga 7.500 bruto. V resnici gre za vodilne kadre v gospodarskih družbah ter visoke javne funkcionarje.

»Dvojni status upokojencev omogoča višje dohodke in nadaljevanje dela.«

Posameznik bi lahko hkrati prejemal celotno pokojnino in plačo. Nadaljevanje zaposlitve po izpolnitvi pogojev bi bilo mogoče ob soglasju delodajalca, obstajalo naj bi tudi sodno varstvo.

S prisilno upokojitvijo ob izpolnitvi pogojev bi bil delavec, ki želi še naprej delati (za to, da bi si izboljšal pokojninsko osnovo, je še sposoben dela ipd.), prisiljen v sprejem nove pogodbe o zaposlitvi, ki bi bila popolnoma v rokah delodajalca.

»Odprava prispevka za dolgotrajno oskrbo pomeni višje neto pokojnine.«

Upokojenci in nekatere druge skupine bi bili razbremenjeni plačevanja prispevka, pravice iz dolgotrajne oskrbe pa bi ostale.

Oprostitev prispevka lahko poveča razpoložljivi dohodek upravičencev. Hkrati se zmanjša namenski vir financiranja sistema. ZSSS povzema oceno ZPIZ, da bi samo oprostitev za upokojence pomenila približno 70 milijonov evrov manj prihodkov letno. Ravno upokojenci so najpogostejši koristniki DO, zato izpad sredstev, namenjenih za dolgotrajno oskrbo, neposredno škodi samim upravičencem.

»Ugodnejši normirani s. p.-ji pomagajo podjetništvu.«

Višji prihodkovni pragovi in nižje prispevne osnove naj bi olajšali poslovanje, predvsem manjšim podjetjem in samostojnim podjetnikom.

Takšni ukrepi povzročajo »favoriziranje« s.p.-jevstva, ki je lahko kratkoročno privlačnejše tako za delavca kot plačnika storitev (cenejša oblika dela), a hkrati povečuje tveganja za izkoriščanje statusa za prikrite oblike delovnih razmerij, dolgoročno pa nižji prispevki pomenijo slabšo socialno varnost samozaposlenih, predvsem ob upokojitvi.

»Nižji DDV bo pocenil hrano in energente.«

Znižanje DDV na določena osnovna živila ter možnost začasnega znižanja DDV na energente naj bi zmanjšala življenjske stroške.

Znižanje DDV lahko zniža končne cene, vendar je prenos odvisen od konkurence, marž in cenovne politike ponudnikov. Poudariti je treba, da zakon ne določa mehanizma, ki bi zagotovil popoln prenos davčne razbremenitve na potrošnike. Prav tako je treba razlikovati med neposrednim znižanjem stopnje in zakonsko možnostjo kasnejšega ukrepanja. Če znižamo DDV in ga trgovci prenesejo v marže, nismo storili ničesar.

»Več sodelovanja med javnim in zasebnim zdravstvom bo skrajšalo čakalne vrste.«

Sprostitev omejitev dodatnega dela zdravstvenih delavcev in sodelovanja izvajalcev naj bi povečala število opravljenih storitev.

Dodatno sodelovanje lahko poveča razpoložljivo izvajalsko zmogljivost, ni pa zagotovljeno, da bo povečalo število storitev znotraj javno financirane mreže. To pomeni, da bodo vrste ostale enako dolge, jih bo pa pacientom mogoče »skrajšati« z obiskom pri zasebniku – za plačilo. Gre za amerikanizacijo (privatizacijo) zdravstvenega sistema, ki ponovno koristi zgolj tistim, ki si plačilo zdravstvenih storitev lahko privoščijo.

»Nižji davek na najemnine bo pomagal mladim do stanovanj.«

Znižanje obdavčitve najemnih dohodkov in posebna ugodnost za oddajanje mladim oziroma mladim družinam naj bi povečala ponudbo stanovanj.

Predvideno je splošno znižanje stopnje s 25 na 15 odstotkov, za določene dolgoročne najeme mladim in mladim družinam pa petodstotna stopnja. Splošna ugodnost ni omejena samo na stanovanjski najem. Znižanje stroška najemodajalca lahko poveča zanimanje za oddajanje, ni pa samo po sebi zagotovilo, da se bo znižala tudi najemnina. Poleg tega zakon predvideva odlog nekaterih omejitev kratkotrajnega oddajanja.

»Sindikati so preprečili socialni dialog, referendum pa posega v davčno zakonodajo.«

NSi navaja, da je 17. aprila 2026 želela opraviti obravnavo na Ekonomsko-socialnem svetu, vendar dnevni red ni bil potrjen. Opozarja tudi, da Ustava omejuje referendumsko odločanje o davkih.

Treba je razlikovati med poskusom uvrstitve obravnave na ESS in izvedenim vsebinskim usklajevanjem. Glede referenduma je pravno vprašanje že razrešeno – Ustavno sodišče je 24. julija 2026 razveljavilo sklep DZ o njegovi nedopustnosti. Pojasnilo je, da zakon poleg davčnih vsebuje pomembne sistemske vsebine, o katerih je referendum dovoljen.

Sodišče pri tem ni ugotovilo, da je celoten ZIURS protiustaven, niti ni vsebinsko razsodilo o ustavnosti vseh njegovih določb. Odločilo je o dopustnosti referenduma.

6. decembra glasuj
proti razgradnji države!

Načini glasovanja

GLASOVANJE NA DAN VOLITEV

Na dan glasovanja, 6. decembra, lahko glasuješ na volišču, kjer imaš stalno prebivališče. Najdeš ga najdeš na tej povezavi.

PREDČASNO GLASOVANJE

V primeru, da na dan volitev ne boš doma, lahko glasuješ predčasno, in sicer v torek, 1. decembra, sredo, 2. decembra, in četrtek, 3. decembra 2026. Seznam volišč za predčasno glasovanje najdeš na tej povezavi.

DRUGE OBLIKE GLASOVANJA

O drugih oblikah glasovanja, kot je glasovanje na domu, glasovanju izven kraja bivanja, glasovanju po pošti ali glasovanju v tujini, si lahko prebereš na spletni strani Državne volilne komisije na tej povezavi.