»Za slovenske gorske reševalce je obdobje med 6. 7. in 8. 7. 2024 predstavljalo nov mejnik. Reševalne službe so izvedle kar 20 intervencij, od tega devet helikopterskih. Število obiskovalcev naših gora iz leta v leto narašča, predvsem pa tujcev, ki pogosto nimajo znanja in opreme ter niso v zadostni fizični pripravljenosti za tako zahtevne vzpone. To se dogaja kljub večletnemu opozarjanju in osveščanju o ustrezni pripravljenosti. Ob omenjenih dejstvih se gorskim reševalce obetam vse več intervencij, ki so življenjskega pomena.

Temu priča zaskrbljujoča ter tudi črna statistika, ki jo je GRZS zabeležila na dan 18. 8. V obdobju dveh tednov je reševalna posadka s policijskim helikopterjem posredovala 43-krat, kar močno presega povprečje intervencij iz minulih let. V obdobju treh tednov pa se je v naših v gorah smrtno ponesrečilo kar pet ljudi. Sezona obiskov v hribe pa še zdaleč ni končana in obeta nova posredovanja.

Iz informacij izhaja, da je med domačimi obiskovalci gora opremljenost vedno boljša. Namesto tega pa so predvsem tujci tisti, ki v gore odidejo z neustrezno opremo in so posledično potrebni reševanja. Podatki nakazujejo, da je vsak drugi, ki so mu na pomoč priskočili gorski reševalci, tuji državljan. Glede na krepitev slovenskega turizma in posledično večjo množičnostjo obiska gora gre pričakovati, da se bo takšna statistika beležila tudi v bodoče. Tudi ob dejstvu, da gorski reševalci navajajo naslavljanje tujih obiskovalcev v zvezi z zahtevnostjo naših gora kot velik izziv.

Vse pogosteje se gorski reševalci srečujejo s primeri klicev na pomoč, ki so neutemeljeni. Reševalci se seveda odzovejo brez obotavljanja, stroške intervencij pa krije državni proračun, kar vključuje tudi visoke stroške helikopterskega prevoza. Nadalje pa pri reševanju s helikopterjem gre za izjemno tvegana in zahtevna reševanja. Sploh ko akcija vključuje reševanje alpinistov v steni. Zagotovo pa k zahtevnosti intervencij prispeva tudi velika obremenjenost posadk in reševalcev. Nenazadnje pa o tem priča tudi dejstvo, da pri reševanju ne izgubljajo življenj zgolj ponesrečenci, temveč tudi reševalci. V zadnjih 25 letih jih je tekom reševanj in usposabljanj izgubilo življenje sedem.

V razmerju do obravnave posameznega primera gorski reševalci seveda nimajo maneverskega prostora za presojo in interpretacijo ter zaskrbljenost za lastno varnost, saj je odločno in nezamudno ukrepanje njihova temeljna vrlina. Primarna težava pa ni državni proračun, ki ga obremenjujejo nerezidenti Republike Slovenije, ker niso vplačniki, temveč tveganje, da bi ob posredovanju ob neutemeljenem primeru bili primorani preložiti posredovanje ob kritičnem primeru.

Odgovor na dilemo porasta intervencij gorskih reševalcev, ki se bo po pričakovanjih iz leta v leto nadaljeval, je vse prej kot preprost. Še naprej moramo vzpodbujati ter zagotavljati maksimalne pogoje za kvalitetno in aktivno preživljanje prostega časa. Prav tako je alpski turizem v Sloveniji v porastu tako med domačini kot tujci. Po drugi strani pa ne moremo kar nemo opazovati trend razraščanja nesreč v gorah, brez da bi ustrezno okrepili gorsko reševanje ter zagotovili sistemske temelje za varno in vzdržno izvajanje reševanja na najvišji ravni. Gorski reševalci so po statusu prostovoljci in nesebično nudijo pomoč ljudem v stiski. Njihova požrtvovalnost je zgolj še dodaten razlog, da se jim zagotovi ustrezne pogoje za delo, ki vključujejo sistemske rešitve.

Trenutno stanje ustvarja situacijo, v kateri so gorski reševalci v položaju, kjer se ob borbi za človeška življenja borijo tudi z banalnimi težavami, kot je prostorska stiska. GRS Kranj denimo upravlja zgolj z boksom za parkiranje avtomobila, kjer ni mogoče niti posušiti reševalne opreme. Sestanki pa potekajo v prostorih lokalnega planinskega društva, ki jih za potrebe GRS odstopajo iz dobre volje. Prav tako ostajajo neurejena dežurstva, ko se morajo reševalci po opravljeni nočni izmeni vračati na redno delovno mesto brez počitka. To so pa zgolj nekateri praktični primeri izzivov, s katerimi se spopadajo gorski reševalci. Nedvomno lahko država sistemsko borbo dobi v imenu reševalcev ter jim povrne spoštovanje in ugled tudi z jasnim, zakonsko določenim statusom.

Spoštovani predsednik Vlade RS, pričakujemo, da bo intervencij v naših lepih gorah v bodoče še več in temu primerno tudi več upov položenih v naše gorske reševalce. Glede na predvidljivost tega na vas naslavljamo pobudo, da ministrstvo nemudoma pristopi k pripravi krovnega zakona za gorsko reševalno službo. Za vaše ukrepanje se najlepše zahvaljujemo!«