Tudi Republika Hrvaška bo z novim letom pričela izvajati helikoptersko nujno medicinsko pomoč, kar pomeni, da bomo edina država v Evropski uniji, ki takšne pomoči nima, je zapisala Hot. Poslanka je izpostavila, da je helikopterska nujna medicinska pomoč bila del koalicijskih pogodb različnih prejšnjih vlad in je tudi del veljavne koalicijske pogodbe: »Sistemsko bomo izboljšali dejavnosti helikopterskega reševanja v Sloveniji (HNMP).«

»Zakonske rešitve in predlogi kako bi se HNMP pri nas lahko začela izvajati samostojno in kaj vse bi bilo potrebno postoriti je že predlagala medresorska skupina, a napredka žal ni videti,« je pojasnila Hot. Poudarila je tudi, da ima helikopterska nujna medicinska pomoč številne prednosti, če je urejena samostojno.

Nekaj izmed prednosti, če je HNMP urejena samostojno:

• Odzivni čas je maksimalno 5 minut po alarmu.
• Manj hrupa saj so moderni helikopterji s fenestronom veliko tišji, kar je pomembno pri pristankih na bolnišnicah in na sploh v urbanih okoljih.
• Vpliv na okolje – moderni helikopterji imajo manjšo porabo goriva in posledično so manjše tudi emisije CO2.
• Strošek letenja je pri modernih helikopterjih cenejši. To so low-maintenance proizvodi, ki ne potrebujejo toliko vzdrževanja in pregledov kot 30 let stari vojaški helikopterji.
• Transparentnost poslovanja službe – z novim konceptom, je možno izračunati mesečni ali letni strošek službe na cent natančno. V enovitem modernem sistemu, kjer je celoten ustroj pod eno streho ni skritih stroškov. Današnje izvajanje službe HNMP v Sloveniji, je nemogoče vrednotiti in oceniti letne stroške delovanja. Plačnik je v celoti ZZZS, kar pa sedaj ni.
• Lažje delo medicinskih posadk- ergonomija bolniškega prostora v namenskem reševalnem helikopterju nudi medicinski posadki bistveno lažje in varnejše delo. Tudi bolnik se v modernem namenskem zrakoplovu počuti ugodneje.
• Izpolnjevanje regulative EU 965/2012- danes z obstoječim načinom izvajanja službe HNMP je žal ta regulativa kršena.
• Moderni sistem helikopterskega izvajanja nujne medicinske pomoči bi izpolnil strokovno zahtevo »ZLATE URE«. Današnji način dela žal tega ne omogoča in s tem se smrtnost v Sloveniji poveča.
• Z modernim sistemom HNMP bi razbremenili resurse policije in vojske.
• Racionalizacija zemeljskih resursov- izvajanje primarnih letov na odločitev DSZ (Dispečerska Služba Zdravstva) v oddaljenih ruralnih krajih bi lahko prihranilo zemeljsko ekipo, ker bi intervencijo opravil reševalni helikopter sam, zemeljska ekipa NMP pa bi lahko istočasno šla na drugo nujno intervencijo.
• Uvedba vsaj ene baze, ki bi delovala 24 ur, 7 dni na teden za izvajanje sekundarnih, medbolnišničnih premeščanj pacientov v nočnem času in uvedba »zračnega mosta » med oddaljenimi kraji v Sloveniji z UKC v Ljubljani.
• Strateško postavljene novo zgrajene tri baze (hangar, bivalni prostori, oskrba z gorivom), tako da vsak del Slovenije pokrijejo z maksimalno 15-20 minut letenja po opravljenem vzletu.

Zgoraj je le nekaj prednosti, ki jih prinaša HNMP. »Menim, da je smotrno, da kot država začnemo aktivno iskati rešitve kako bomo tudi v Sloveniji imeli sistem HNMP, ki bo rešil marsikatero življenje. Ni nam v ponos, da ostajamo edina država, ki takšnega sistema nima, čeprav se radi pohvalimo, da smo del razvitejše EU. HNMP v očeh Vlade in resornega ministrstva ne sme biti videna kot strošek, ravno obratno, z njo bi rešili marsikatero življenje, prinaša pa tudi prihranek,« je zaključila poslanka in na vlado naslovila naslednja vprašanja:

• Kdaj nameravamo v Sloveniji sistemsko urediti HNMP?
• Ali je Vlada seznanjena s predlaganimi rešitvami kako bi se HNMP v Sloveniji lahko uredila in kaj meni o tem?
• Kdaj lahko pričakujemo zakon, ki bo sistemsko urejal HNMP?
• Lansko leto v mesecu oktobru je državni sekretar, gospod Rudi Medved, v medijih obljubljal, da bo prej kot v enem letu bila postavljena baza za HNMP. Eno leto je mimo, baze pa še vedno ni. Kje je oz. bo ta baza? Zakaj je ni in kje se je zataknilo? Kdaj jo lahko pričakujemo?