V sodobnih družbah se po celotnem svetu povečujeta število in odstotek starejših državljanov kot delež celotnega prebivalstva. To pomeni, da je kakovost zdravstvenega sistema še bolj pomembna kot je to običajno, saj starejši ljudje pogosteje koristijo usluge zdravstvenega sistema. Zaradi enakega razloga se v razvitih državah, med katere spada tudi Republika Slovenija, povečuje pomen kakovosti in dostopnosti paliativne oskrbe za vse državljane.

Temeljni dokument za načrtovanje izvajanja paliativne oskrbe v Sloveniji je Državni program paliativne oskrbe, sprejet leta 2010, ki je bil v 2017 dopolnjen z revidiranim akcijskim načrtom za obdobje 2017-2020. Kljub znatnemu izboljšanju stanja v zadnjih petnajstih letih, predvsem na področju izobraževanja in usposabljanja kadrov, trenutno stanje še vedno ni v skladu z obstoječimi potrebami in njihovimi predvidenimi spremembami v bližnji prihodnosti.

Po ugotovitvah Zdravniške zbornice Slovenije in Slovenskega zdravniškega društva največjo težavo glede dostopnosti paliativne oskrbe predstavlja dejstvo, da večina slovenskih bolnišnic, vključno z UKC Ljubljana, nima paliativnega oddelka in/ali ambulante za paliativno oskrbo oz. enote za paliativno oskrbo, ki bi razpolagal/-a s primernimi kapacitetami in kadri za izvajanje kakovostne paliativne oskrbe v sklopu svojih zdravstvenih ustanov. To dejstvo otežuje tudi izvajanje regijske podpore osnovi paliativni oskrbi na primarni ravni, ki jo izvajajo družinski zdravniki v zdravstvenih domovih. Stanje paliativne oskrbe v zdravstvenih domovih se prav tako razlikuje od doma do doma, zato sta dostopnost in kakovost paliativne oskrbe odvisna od regije oz. kraja, kjer se pacienti nahajajo.

Stanje hospic oskrbe je trenutno še slabše od stanja paliativne oskrbe. Poglavitni izvajalec hospic oskrbe v Sloveniji je Slovensko društvo hospic, ki je razdeljeno na območne enote društva, organizirane po teritorialnem načelu kot podružnice. Prostovoljci območnih enot hospic oskrbo nudijo na domovih pacientov. Na žalost z obstoječo mrežo in sredstvi niti skupaj z ostalimi povezanimi organizacijami ne dohajajo vse večjih potreb prebivalstva po takšnih storitvah. V Sloveniji trenutno ne deluje niti en sam hospic, kar je v primerjavi z drugimi državami članicami EU porazno. V Nemčiji je aktivno 260 hospicev, kar pomeni eno hišo na 322.308 prebivalcev, na Poljskem pa 185, kar znaša en hospic na 199.000 prebivalcev. Če bi Slovenija želela doseči primerljive številke hospicev na število prebivalcev, bi morala imeti aktivnih 6 oz. 10 hospicev.

Poslanska skupina SDS je lansko leto vložila predlog novega Zakona o paliativni in hospic oskrbi z namenom natančneje zakonsko urediti to področje zdravstvene oskrbe. Vlada je predlog zakona zavrnila, ker ni bil primerno usklajen z določili obstoječe zakonodaje, zlasti ne z Zakonom o pacientovih pravicah (v katerem je paliativna oskrba že določena kot pravica vsakega bolnika) in ker sam po sebi ni bistveno spreminjal obstoječe ureditve paliativne oskrbe in delovanja hospicev.

Kljub temu dejstvu zdravniški in medicinski strokovnjaki opozarjajo, da največjo težavo pri urejanju oz. izboljšanju obstoječega stanja predstavlja pomanjkanje zakonodajne ureditve tega področja. Obstoječi dokumenti namreč področja paliativne in hospic oskrbe ne obravnavajo na dovolj širok in celovit način, ki bi pravilno ovrednotil obstoječe stanje in nakazal jasne smernice za njegovo izboljšanje, ki bi bile hkrati v skladu z evropsko zakonodajo.

Na podlagi navedenega je poslanka na ministrico naslovila naslednjo pobudo:

• da se opravi celostno oceno stanja paliativne in hospic oskrbe v Sloveniji in prične pripravo novega Akcijskega načrta za izboljšanje obstoječega stanja,
• da se preuči možnosti za pripravo novega predloga Zakona o paliativni in hospic oskrbi, ki bi dolgoročno ustrezno naslovil ureditev tega segmenta zdravstvenih storitev v Sloveniji.