Ministrstvo za notranje zadeve je s svojo odločbo odpravilo prepoved Thompsonovega koncerta v Mariboru, s tem pa s politično voljo povozilo strokovno stališče Policijske postaje Maribor I in Upravne enote Maribor. Policijska postaja Maribor I je namreč predlagala prepoved koncerta, Upravna enota Maribor pa je v ponovljenem postopku sledila napotilom sodbe Upravnega sodišča in v skladu s temi napotili natančno utemeljilo razloge za prepoved koncerta. Ministrstvo za notranje zadeve svojo odločitev utemeljuje na tem, da zgolj verjetnost, da se bodo na koncertu zgodila kazniva dejanja (npr. poveličevanja ustaškega režima), ni zadosten razlog za prepoved. Pri tem je Ministrstvo za notranje zadeve namerno spregledalo dejstvo, da je poveličevanje ustaškega režima, širjenje nestrpnosti in sovražnosti ter celo k nasilju standarden del repertoarja, ikonografije, scenografije in dogajanja na koncertih Marka Perkovića Thompsona. To je Upravna enota Maribor v svoji odločbi tudi natančno dokumentirala, vključno s pridobljenimi podatki in dokazi Interpola ter dokazili o podobnih ukrepih v vrsti drugih mest in držav. Iz omenjene odločbe izhaja, da je bilo že prepovedanih več nastopov Marka Perkovića Thompsona v Avstriji, Nemčiji in Švici, “ravno zaradi njegovega renomeja fašističnega zagovornika in provokatorja”. To dokazujejo tudi omenjeni odgovori Interpolovih uradov v Bernu (Švica), na Dunaju (Avstrija) in v Wiesbadnu (Nemčija), kjer so bili njegovi koncerti prepovedani iz razlogov izvrševanja kaznivih dejanj, povzročanja nasilja in kršitev javnega reda. Ministrstvo za notranje zadeve je namerno spregledalo tudi dejstvo, da celo State Department Združenih držav Amerike v svojem Poročilu o ravnanju na področju človekovih pravic ugotavlja, da Marko Perković Thompson poje proustaške pesmi.
Nenavadno pa je, da tega ni prepoznalo Ministrstvo za notranje zadeve. V zadevi Thompson je ministrstvo kot pritožbeni organ na drugi stopnji izdal dve odločbi, eno v letu 2017 in drugo v letu 2020. Obe odločbi sta spisali in podpisali isti uradnici. Po svoji vsebini pa sta diametralno nasprotni.
Ministrstvo za notranje zadeve z odločbo v letu 2017 potrdi prepovedi koncerta in pritožbo organizatorja kot neutemeljeno zavrne. Pri tem ugotavlja, “da je policija analizirala tudi dogajanja v drugih demokratičnih državah s podobno politično in družbeno ureditvijo in ugotovila, da simpatizerji Marka Perkovića Thompsona njegove performanse izkoriščajo za manifestacijo ustaške ikonografije. Na podlagi navedenih listih, iz katerih so nedvoumno razvidna dejanja glasbenika in udeležencev na koncertih, ki na sami prireditvi povsem odkrito simbolizirajo ideologijo pevca Marka Perkovića Thompsona, ki simpatizira z ustaško ideologijo, drugostopni organ (t.j. Ministrstvo za notranje zadeve, op.p.) ugotavlja, da okoliščine dejansko kažejo na to, da organizator prireditve kljub varnostnim ukrepom, ki jih je predvidel, ne bi mogel preprečiti tovrstnih dejanj na sami prireditvi v Mariboru…” V tej odločbi ministrstvo ugotavlja, da “je predlagatelj prepovedi pravilno ocenil, da obstaja utemeljena bojazen, da bi na koncertu prišlo do dejanj, s katerimi bi se pozivalo k izvrševanju kaznivih dejanj in da je zato upravna enota ravnala zakonito, ko je sledila predlogu policije in prireditev prepovedala.”
Kljub temu, da je Upravna enota Maribor v skladu z napotili sodbe Upravnega sodišča ponovila postopek, bistveno razširila dokazni postopek in obširno utemeljila nevarnosti, zaradi katerih koncert prepoveduje tudi z novo odločbo, je Ministrstvo za notranje zadeve 3. junija 2020 sprejelo diametralno nasprotno stališče od odločbe, izdane v letu 2017. Prvo in drugo odločbo sta napisali in podpisali isti uradnici, ki sta imeli sedaj v skladu s sodbo Upravnega sodišča in novo utemeljitvijo Upravne enote Maribor o prepovedi koncerta jasno argumentacijo za potrditev ugotovitev iz njune odločbe iz leta 2017. Ampak: nova odločba Ministrstva za notranje zadeve je povsem drugačna. V njej piše, da ministrstvo “ne more slediti argumentom predlagatelja prepovedi (policija, op.p.) in organu prve stopnje (upravna enota, op.p.), da je prireditev potrebno prepovedati iz razloga, ker nastop Marka Perkovića Thompsona žali človeško dostojanstvo, žrtve ustaškega sistema in njihovih svojcev.”
Navedbe Aleša Hojsa, da odločba upravne enote ni v skladu s sodbo upravnega sodišča, ne držijo. Upravno sodišče je v svoji sodbi namreč jasno navedlo, da ima država koncert pravico prepovedati, če za to obstajajo utemeljeni razlogi in če je ta odločitev ustrezno obrazložena in konkretizirana z neposrednimi dokazi. Če bi Aleš Hojs prebral sodbo sodišča in zadnjo odločbo Upravne enote Maribor bi to vedel, kot bi tudi vedel, da je mariborska policija tokrat predlog prepovedi koncerta zelo jasno konkretizirala z dokazi, iz katerih nedvoumno izhaja, da je koncert Marka Perkovića Thompsona organiziran z namenom ali vsaj neposredno posledico poveličevanja ustaštva in spodbujanja k sovražnosti. Verjetnost, da bodo na javni prireditvi nastopile posledice, ki ustrezajo kvalifikaciji kaznivih dejanj po pravnem redu Republike Slovenije, ni zgolj hipotetična, ampak je dokazana z ustreznimi dokazili o izvedbi njegovih dosedanjih koncertov.
Ministrstvo za notranje zadeve je za razliko od Upravne enote Maribor ugotovilo, da bi v primeru neizvedbe koncerta prišlo do bistveno težjih posledic za varstvo človekovih pravic v Republiki Sloveniji, kot bodo nastale, če se koncert dovoli. V tehtanju pravic je Ministrstvo za notranje zadeve presodilo, da je s poveličevanjem ustaštva poteptano človeško dostojanstvo široke množice ljudi manj pomembno od pravice do svobodne gospodarske pobude organizatorja koncerta oziroma svobode izražanja Marka Perkovića Thompsona, čeprav to vodi do poveličevanja ustaštva.
Ne gre zgolj za preprečevanje potencialne propagande neke ideologije ali preprečevanje nelagodja med žrtvami in svojci žrtev. Iz dokaznega postopka, ki ga je izpeljala Upravna enota Maribor, jasno izhaja, da se na koncertih Marka Perkovića Thompsona dejansko slavi genocidna politika ustaškega režima. Takšno slavljenje genocidne politike v kombinaciji z ikonografijo fašistične države ter vzklikanjem fašističnih pozdravov predstavlja tudi izpolnjevanje zakonskih znakov kaznivega dejanja javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti po 297. členu KZ-1 in posledično ne predstavlja zgolj občutka nelagodja, temveč tudi občutek ogroženosti. To je pa tista točka, od katere naprej je dolžnost države sporni koncert prepovedati.
Izraze spodbujanja sovraštva, medetičnega in političnega nasilja, kakršne je mogoče spremljati na njegovih koncertih, je mogoče učinkovito preprečiti le s prepovedjo javne prireditve, na kateri bo nastopal avtor in izvajalec takšnih pesmi. To ni umetniški performans, ampak politično povzdigovanje ustaškega režima in promocija njegovega terorja in nasilja. In pri tem ne more iti za pravico umetnika do izražanja – Marko Perković Thompson namreč ni le glasbenik, ampak je politična ikona skrajne hrvaške desnice, utemeljene na obujanju ustaštva in genocida, etičnega čiščenja in kolaboracije z nacizmom in fašizmom.
Zato Aleš Hojs z branjenjem odločbe Ministrstva za notranje zadeve de facto omogoča javno manifestacijo za promocijo ustaškega režima in njegovih mitov, pri tem pa tepta človeško dostojanstvo žrtev ustaškega režima, sorodnikov žrtev, sonarodnjakov in somišljenikov žrtev zločinskega ustaškega režima ter vseh pripadnikov slovenskega naroda, zavezanih antifašizmu ter vrednotam demokratičnih naprednih idej, na katerih je utemeljena Evropska unija.
Izgovarjanje na to, da so odločbo pripravile uradnice Ministrstva za notranje zadeve, je nedopustno, saj s tem dokazuje, da je opustil svojo dolžnost, da varuje ustavni red in njegova načela, tudi s tem, da v okviru svojih pristojnosti prepreči nastanek škodljivih dejanj, ki so po pravnem redu Republike Slovenije kazniva, ki se redno ponavljajo na vseh koncertih Marka Perkovića Thompsona in ki jih učinkovito ni mogoče preprečiti drugače, kot s prepovedjo takšne javne prireditve. Dopuščanje takšne javne prireditve namreč dejansko pomeni dopuščanje kaznivih dejanj, na prvem mestu poveličevanja ustaštva, pozivanja k sovražnosti in k nasilju. Če se pa minister z izdano odločbo ne strinja, ima v skladu z Zakonom o splošnem upravnem postopku po nadzorstveni pravici možnost in dolžnost to odločbo odpraviti.
V času, ko bi morala biti vsa pozornost slovenske politike namenjena sprejemanju potrebnih ukrepov za omilitev socialnih in gospodarskih posledic epidemije, ko so zaradi posledic epidemije prizadeti mnogi posamezniki in posameznice, družine, ogrožena delovna mesta in obstoj podjetij ter njihova perspektiva, se z odločitvijo Ministrstva za notranje zadeve po nepotrebnem odpirajo stare, nikoli zaceljene rane v zgodovini slovenskega naroda in širšega prostora. Nedopustno je, da se to počne načrtno in z namenom, da obujajo ideje, s katerimi se ogroža človeško dostojanstvo, sobivanje in sožitje.
Zato je nujno, da se takšni poizkusi preprečijo. Molk v takšnih primerih pomeni, da dopustimo, da sovražni govor, pozivanje k nasilju, maščevalnost, genocid in supremacistične ideje postopoma dobijo domovinsko pravico. Ne smejo, ker so kot ideje v nasprotju z antifašistično naravo slovenske države in slovenske družbe in ki s samim obstojem pomenijo ogrožanje ustavnih načel, na katerih je utemeljena Republika Slovenija.
Republika Slovenija je antifašistična država in tega dejstva ni mogoče spremeniti. Tudi Evropska unija je antifašistični, mirovni projekt, ki temelji na preseganju starih delitev, ne na njihovem obujanju. Ponos nad lastno zgodovino in uspešnim bojem za državno suverenost ne smeta – nikoli in nikdar! – prerasti v poveličevanje lastnega naroda nad drugimi, odpiranje starih ran in podpihovanje novih sovraštev. Vse to v svojih javnih nastopih počne Marko Perković Thompson in, kar je še bolj skrb vzbujajoče, k temu spodbuja tudi obiskovalce svojih koncertov.
Ustaški pozdravi in fašistična ikonografija v nobenem kontekstu ne morejo pomeniti ponosa nad sodobno državnostjo ene ali druge države. Povezovanje narodne osamosvojitve z zločinskim režimom, ki je v službi tujega fašističnega režima začel osvajalno vojno, izvajal etnično čiščenje in zločine proti človečnosti ter, nenazadnje, nezakonito okupiral tudi del slovenskega ozemlja, pomeni spodkopavanje ustroja sodobne Evrope in temeljev slovenske državnosti. S svojimi poskusi izenačevanja raznih ideologij preteklosti, v katerih prednjači minister Hojs, se antifašistična država spreminja v prostor, kjer je »smrt fašizmu« označen za sovražni govor, ustaška ikonografija in fašistični simboli pa za svobodo izražanja!
To je nedopustno!
Biti antifašist je v sodobni Evropi temeljna državljanska dolžnost, je pred nekaj tedni zapisal Ervin Hladnik – Milharčič. Ne biti fašist ni dovolj. Zato pričakujemo, da bo vsaka vlada, v spoštovanju našega ustavnega reda, varovala antifašistične temelje slovenske državnosti, še posebej s spoštovanjem in uresničevanjem ustavnih načel, ki so grobo kršena takoj, ko se v Sloveniji omogoči organizirano propagiranje idej, pesmi, simbolov in pozdravov, po katerih slovi Marko Perković Thompson.
Opozicija skupaj vložila interpelacijo proti ministru Alešu Hojsu 
