»Današnji »komisarski« preobrat na relaciji predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen in francoskega predsednika Manuela Macrona, po umiku kandidature komisarja Thierryja Bretona, predstavlja novo, prelomno točka pri sestavljanju Evropske komisije.

Kot sem prejšnji teden že izpostavil, se danes potrjuje teza, da največja komisarska zagata Ursule von der Leyen ni v Sloveniji, temveč pri večjih državah članicah, tudi Franciji. To se je danes izkazalo v »resetu« komisarske križanke Ursule von der Leyen.

V zakulisju bruseljskega parketa ne tečejo toliko debate o Sloveniji ter njeni »zamudi« s predlogom komisarskega kandidata. V igri je veliko več – gre za ključna pogajanja o delitvi najpomembnejših resorjev, največji interes gre področju zelenega prehoda, visoke tehnologije ter industrije. Slednji, resor industrije, je deležen izjemnega interesa, tudi zavoljo razprav o nujnosti krepitve skupne evropske obrambne politike in povečanja kapacitet EU na tem področju.

Pred današnjim umikom francoskega kandidata za komisarja Bretona se je zdelo, da je komisarska križanka, vsaj kar se tiče strateško in finančno najmočnejših resorjev, že popolnjena. Danes smo priča novemu momentu.

Zato vnovič pozivam celotno slovensko politiko, da te preseže ozkogledost ukvarjanja s »tegobami« o pismih, ki so ali niso prišla, in preneha z razpravami na podlagi nepreverjenih domnev zavoljo iskanja medijske pozornosti. Ob hitrem in enotnem predlogu za komisarsko mesto si lahko zagotovimo resor, ki je bil morda še včeraj najprej v domeni velikih držav članic.

Od zrelosti slovenske politike, da z enotno podporo kandidatki za komisarko v naslednjem dnevu ali dveh vstopimo v nova pogajanja za delitev resorjev, je odvisna naša pogajalska moč. Čas se izteka, vprašanje je samo, ali se bodo resorji delili z nami ali brez nas in bomo zaradi lastne nečimrnosti primorani vzeti, tisto, kar bo ostalo, ker smo vmes »čakali na pismo.« Odločitev je naša.«