Ta odločitev predstavlja zgodovinski mejnik, saj bo to prvič, da bo najvišji zakonodajni organ v državi razpravljal o ureditvi cestninjenja na tem konkretnem odseku državne infrastrukture.

Dolgotrajna prometna stiska lokalnega prebivalstva

Že vrsto let se prebivalke in prebivalci Slovenske Istre soočajo z nevzdržnimi prometnimi razmerami, še posebej v času turistične sezone, ki zaradi podnebnih razmer in geografske lege v tem delu traja več mesecev. Namesto da bi hitra cesta služila svojemu namenu, razbremenitvi lokalnih cest, trenutni vinjetni sistem spodbuja tranzitni promet, da se mu izogne in raje preusmeri skozi vasi in mestna naselja.

Poslanka mag. Meira Hot je v ustnem poslanskem vprašanju ministrici za infrastrukturo Alenki Bratušek opozorila, da je takšna ureditev nepravična, neučinkovita in škodljiva tako za prebivalce kot za gospodarstvo v regiji: »Gre za realen, vsakodnevni problem ljudi, ki ne morejo več normalno do doma, na delo ali do storitev. Zaradi vinjete turisti v tranzitu izbirajo lokalne ceste in posledično povzročajo kolaps v vaseh, ki niso zgrajene za tak promet. Kolone, nevarnost in frustracija so postali vsakdan.«

Pobuda iz terena in močna podpora peticiji

Kot odgovor na številne pozive iz lokalnega okolja je poslanka Hot pred nekaj meseci tudi sama sprožila peticijo za ukinitev vinjet na odseku Škofije–Koper, ki jo je sopodpisal tudi poslanec italijanske narodne skupnosti Felice Zizza. Do danes je peticijo podpisalo več kot 8.000 ljudi, med njimi številni občani, svetniki, podporo pa so izkazali tudi župani, ki delujejo v okviru lokalnega povezovanja v skupini PIK-a.

Peticija je bila na seji uradno predložena ministrici, kar dodatno potrjuje legitimnost in resnost pobude. Podpise so poslanki predali tudi predstavniki krajevne skupnosti Škofije, kjer bodo januarja prihodnje leto organizirali zbor občanov. Na zbor so že povabili tudi ministrico, da bi se neposredno seznanila z razmerami na terenu.

Primerljive razmere zahtevajo primerljivo obravnavo

Poslanka je spomnila, da je država že leta 2019 ukinjala vinjete na mariborskem odseku Pesnica–Tezno iz podobnih razlogov – razbremenitev lokalnega prometa in izboljšanje dostopnosti. Zato je še toliko bolj nerazumljivo, da se za Primorsko uporablja drugačna merila: »Ta šestkilometrski odsek ni del luksuzne tranzitne avtoceste, temveč življenjski prostor ljudi, ki so zaradi cestninskega režima kaznovani z vsakim dnem. Različne primere je treba obravnavati različno – in ta primer to nedvomno zahteva.«

Opozorila je tudi na mednarodne zaveze iz Osimskega sporazuma, ki države zavezujejo k olajševanju obmejnega prometa – kar dodatno potrjuje potrebo po prilagojeni rešitvi za to območje.

Zgodovinska razprava kot priložnost za pravičnejšo ureditev

Odločitev Državnega zbora, da bo prvič razpravljal o tej tematiki, je potrditev, da gre za pomembno in utemeljeno pobudo, ki ima močno podporo prebivalstva in jasno politično argumentacijo. Gre za pomemben korak v smeri bolj pravične prometne politike, ki ne bo temeljila na centraliziranem pristopu, temveč bo upoštevala regijske posebnosti in potrebe ljudi.

»Ne gre za populizem, temveč za legitimno, argumentirano in široko podprto zahtevo ljudi. Zdaj imamo priložnost, da jih v parlamentu slišimo. To ni razprava o cestnini – to je razprava o dostojanstvu, enakopravnosti in zdravem razumu,« je zaključila poslanka Meira Hot.