Pobudo objavljamo v celoti:

Pred kratkim sem prejela pismo gospe iz Pirana, ki je name naslovila pobudo za spremembo Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju: ZPIZ-2), ki se nanaša na zaposlene ženske v starosti 60 in več let. Namen njenega predloga je, da bi ženske lažje dočakale izpolnitev pogojev za upokojitev. Predvsem tiste ženske, ki pri starosti 60 let še ne izpolnjujejo pogoja 40 let delovne dobe za upokojitev.

Trenutno je po ZPIZ–2 za starostno upokojitev potrebno izpolniti dva pogoja: 40 let pokojninske dobe brez dokupa in dopolnjena starost 60 let. To velja tako za moške kot za ženske. Zaradi nizkih pokojnin je najbolj ugodna upokojitev ob izpolnjevanju pogoja 40 let delovne dobe in najmanj 60 let starosti. Malusi v primeru neizpolnjevanja kumulativno obeh pogojev pri pokojnini so dokaj visoki in trajni. Zato zaposleni/e delajo do dopolnitve pogoja 40 let delovne (pokojninske in zavarovalne) dobe, kar pomeni, da so lahko ob upokojitvi bistveno starejši od 60 let.

Gospa v svojem pismo še zapiše: »Dejstvo je, da v Republiki Sloveniji danes ženske delamo najdlje v celotni povojni (2. svetovna vojna) zgodovini. V tem predlogu je govora o generaciji žensk, rojenih v prvi polovici 60. let prejšnjega stoletja.

Te ženske smo v 80. letih študirale, rojevale, si ustvarjale družino in dom. Marsikatera je zaradi tega začela z aktivno delovno kariero kasneje (v starosti okoli 25 let). Vmes so nastopila obdobja velike brezposelnosti in gospodarska kriza, Kar pomeni, da smo ženske te generacije danes stare med 58 in 63 let, vendar še ne izpolnjujemo pogojev za upokojitev in jih kljub starosti 60 let še nekaj let ne bomo izpolnjevale.

Dejstvo je tudi, da so bila leta naše delovne dobe do sedaj zaznamovana z najhitrejšim razvojem tehnologij, da je delo bistveno drugačno, kot je bilo še pred 20-30 leti. Vendar ta tehnološki napredek in razvoj informacijske družbe kljub drugačnim pričakovanjem, dela večinoma niso olajšala ali zmanjšala njegovega obsega. Prav obratno. Dela je vse več, vse bolj je intenzivno in postavlja pogoj večopravilnosti. Intenzivno in vsakodnevno se je potrebno usposabljati in pridobivati nova znanja za doseganje delovnih ciljev delodajalca. Ti so vedno zahtevnejši.

Če kdaj v povojni zgodovini, smo sedaj ženske (morda se kdo tudi ne bo strinjal, vendar to je moje mnenje), postale enakopravne z moškimi tudi v tem pogledu.

Vendar se nam vse te obremenitve v službi in v skrbi za dom in družino sedaj, ko smo v letih, ko so naše matere že 10 let uživale zasluženi pokoj, začenjajo poznati. Na zdravju in v delovnih sposobnostih. Bodisi, da gre za fizično ali intelektualno delo. Še vedno sicer zmoremo vsakodnevne delovne obremenitve, nismo pa več tako učinkovite, kot smo bile, kljub temu, da si to želimo. V primerjavi s časi, ko smo bile mlajše zaposlene ženske, potrebujemo več časa za regeneracijo, da zmoremo opravljati delo tako, kot se od nas pričakuje in kot to zahtevajo cilji delodajalcev.

Smo tista generacija žensk, ki smo sicer imele 1 leto porodniškega dopusta za vsakega otroka. Nismo pa bile deležne pravice do dela s krajšim delovnim časom do otrokovega 6. leta.«

Zaradi navedenih razlogov gospa predlaga:
»da se generaciji žensk, ki zaključuje svojo delovno dobo, podobno kot materam z otrokom do 6. leta starosti, omogoči pravica do dela s krajšim delovnim časom od dopolnjenega 60. leta starosti do izpolnitve pogojev za upokojitev.«

Za koriščenje takšne pravice se bi lahko ženske odločile, če bi to želele. Takšna ureditev bi po njenem mnenju imela več prednosti: »tako za delavko kot za delodajalca, znižal bi se strošek za plačo in prispevke za take delavke, lahko bi se vzporedno zaposlilo novega, mlajšega delavca in mu omogočili uvajanje v delo. Spočite starejše delavke bi bile zaradi bolezni (posledice starosti, izgorelosti in degenerativnih bolezni) manj odsotne, bolj učinkovite in predvsem bolj zadovoljne in motivirane za delo. Lažje bi dočakale izpolnitev pogojev za upokojitev. Bilo bi manj dolgotrajnih bolniških odsotnosti.«

Ker gre za tehten in zelo dobro utemeljen predlog, ki se nanaša na splošno zdravje in socialni položaj starejših delavk, dajem pisno poslansko pobudo:

• da se preuči možnost uvedbe pravice do dela s krajšim delovnim časom za ženske, ki dosežejo 60. let starosti do izpolnitve pogojev za starostno upokojitev, ki bi vključevala tudi pravico do plačila socialnih prispevkov s strani države do polne delovne obveznosti od sorazmernega dela njene mesečne bruto plače.