Vse, kar morate vedeti o predlaganih proračunih za leti 2022 in 2023

Najbolj škodljiva proračuna v zgodovini države

Ta vlada se je v letu in pol zadolžila že za več kot 8 milijard, a le polovico tega zneska je namenila za ukrepe, povezane z epidemijo. Proračunski primanjkljaj je dosegel 8,4 % BDP. Lani je v proračunu zazevala 3,5 milijarde težka luknja, letos se približuje 4 milijardam. Letošnjo dovoljeno porabo je vlada presegla že za več kot milijardo in pol, v proračunih za prihodnji dve leti pa načrtuje še dodatno zadolževanje v višini skoraj 5 milijard.

17. november 2021

Proračunski načrti so bili od nastopa vlade in epidemije že večkrat spremenjeni. Ni mogoče spregledati, da realizacija povsem odstopa od okvirjev, ki jih je potrdil Državni zbor. Po mnenju Socialnih demokratov je vlada povsem izgubila nadzor nad odhodki. Najbolj jasen pokazatelj, kako nerealni so njeni načrti, je slaba realizacija črpanja evropskih sredstev: v veljavnem proračunu za letos je napovedovala črpanje v višini 1,6 milijarde; oktobra je v zaključnem računu za lani letošnjo realizacijo ocenila na 1,2 milijarde, v resnici pa je do danes uspela počrpati le dobrih 620 milijonov evrov. Služba vlade za razvoj in kohezijsko politiko od planiranih 219 milijonov porabe do danes ni uspela porabiti niti 7 milijonov evrov. Za plače je že pred začetkom tega meseca porabila več, kot bi smela v celem letu in zdaj uporabnikom denar zagotavlja s prerazporeditvami – pretekli teden je tako morala Generalštabu Slovenske vojske na dopisni seji prerazporediti dodatnih 100 milijonov evrov, ki bodo porabljeni za plače vojakov. Javni dolg narašča dvakrat hitreje kot v povprečju Evropske unije.

“Pred nami so predlogi, ki niso le v nasprotju z vsakršno odgovornostjo in zdravo pametjo, temveč tudi v nasprotju z ustavo in zakoni te države. Vlada se obnaša, kot da obdobja poceni zadolževanja in začasne neveljavnosti pravil o vzdržnih proračunih ne bo nikoli konec,” je na današnji proračunski seji Državnega zbora opozoril vodja poslanske skupine SD Matjaž Han.  Pri vsem tem pa si vlada pred Državni zbor dovoli priti brez rebalansa proračuna za letos. Prinesla je le proračunski odlok, s katerim bi enormno povišala prag dovoljene porabe, ki pa bi jo razporejala samovoljno, z odloki in prerazporeditvami, brez kritičnih vprašanj in daleč od oči javnosti. Četudi fiskalna pravila začasno ne veljajo, pa še vedno veljajo 148. člen ustave ter 40. in 41. člen Zakona o javnih financah, ki zahtevajo, da se vsi prihodki in odhodki države vključijo v proračun. “Vlada tako od nas pričakuje podpis bianco čeka, s katerim bo samovoljno razporejala denar, njegovo porabo pa bomo lahko presojali šele čez eno leto, ko bo pripravljen zaključni račun za letošnje leto in te vlade več ne bo,” pravi Han.

Pri tem je ocenil, da sta predlagana proračuna nepotrebna, ker je proračun za leto 2022 že sprejet, nerealna, ker ne predvidevata konca obdobja brez fiskalnih omejitev, in nevarna, saj trajno poslabšujeta strukturo proračuna in jo delata izjemno ranljivo.

»V zgolj 20 mesecih, kljub epidemiji, nas je vlada od proračunskega presežka pripeljala med 5 najslabših držav v Evropski uniji, ki bodo ob vnovični uveljavitvi dolžniških omejitev prve tarče, od katerih se bo zahtevalo krčenje javne porabe.«

Matjaž Han, vodja poslanske skupine SD

Ne vidijo se prioritete, razvidne pa so žrtve

Iz proračunskih načrtov ni mogoče razbrati vladnih prioritet, saj se sredstva povečujejo praktično vsem proračunskim uporabnikom. Le stežka bomo našli postavke, kjer se sredstva nižajo, a kljub temu nam podroben pogled da uvid v vladno ideološko zaslepljenost: v času epidemijske krize, inflacije in rastočih cen energije vlada niža postavke za socialne pomoči, koalicijski poslanci pa jih z amandmaji še dodatno obremenjujejo za predvolilna darilca, ne da bi pomislili na njihovo ceno.

Vidimo lahko znižanja sredstev za kulturne programe in delovanje nevladnih organizacij, predvsem pa bode v oči, da si želi vlada podrediti neodvisne državne institucije, saj pri pripravi proračunov ni upoštevala finančnih načrtov sodne veje oblasti – Ustavnega in Vrhovnega sodišča, Sodnega sveta, Vrhovnega tožilstva – kot tudi ne načrtov Državnega sveta in Državnega zbora.

Nekoč je nekdo rekel, da je proračun ideologija, prelita v številke, in ti proračunski predlogi to dokazujejo: vlada ne le, da ne posluša, temveč zares verjame, da se morajo vsi podrediti njeni komandi.

In še nekaj je vidno iz proračunskih predlogov: ta vlada ponavlja vzorce, ki smo jih vajeni iz preteklih vlad pod vodstvom SDS:

  • najprej popolna izguba samokontrole pri zadolževanju ter brezglavo trošenje, pri katerem je važna le poraba, ne pa tudi njena učinkovitost, vse to pa prenašajo na naslednje vlade in bodoče generacije,
  • davčni rezi, s katerimi se osiromaši državna blagajna do te mere, da ni več sposobna pomagati ljudem in gospodarstvu,
  • nato pa sledijo varčevalni načrti, ki jih ni mogoče uresničiti drugače kot z ostrimi rezi in ZUJF-i, ki jih najbolj občutijo najšibkejši, takoj zatem pa se zaradi znižanja javne porabe ustavi še tako želena gospodarska rast.

Vlada sicer zatrjuje, da novega ZUJF-a ne bo. A kako drugače si lahko razlagamo predvideno znižano porabo v letu 2023, če vlada ne predlaga nobenih ukrepov, s katerimi bi zajezila stroške, ki jih je s svojimi nepremišljenimi odločitvami trajno vgradila v strukturo proračuna. V zgolj 20 mesecih nas je ta vlada iz eno milijardnega proračunskega presežka pripeljala med 5 najslabših držav v Evropski uniji, ki bodo ob vnovični uveljavitvi dolžniških omejitev prve tarče, od katerih se bo zahtevalo krčenje javne porabe.

Najbolj škodljiva proračuna v zgodovini države

Matjaž Han je v imenu poslanske skupine SD na seji Državnega zbora dejal, da bi prav v teh zahtevnih časih pričakovali, da bodo proračunski dokumenti deležni dialoga in dogovora: “Aktualna vlada žal ne posluša nikogar, ne opozicije, ne socialnih partnerjev, ne vladnih organizacij in ne civilne družbe na sploh in rezultat po vsem tam, kar smo slišali ne samo iz vrst politike temveč tudi iz stroke, od raznih ekonomistov, analitikov in tudi proračunskih uporabnikov sta pred nami, da ne pretiravam, če rečem ena najbolj vprašljivih proračunov v zgodovini države. Ta namreč testirata pot v finančno pogubo, ki jo bodo z enormno ceno odplačevale številne prihodnje generacije.”

Pri tem je spomnil, da Socialni demokrati že ves čas opozarjamo na tri ključne napake vlade pri finančnem odzivu na pandemijo:

  • Vlada je najprej zamočila garancijsko shemo, ki naj bi z garancijami dveh milijard  omogočila potrebno likvidnostno pomoč gospodarstvu. Druge države so na ta način primarno pomagale gospodarstvu, pri nas pa se denar kopiči v bankah. Tako so podjetja odlagala plačila davkov in prejemala denarno pomoč, kar je oboje prispevalo k hitri rasti javnega dolga, ki bi ga uspešna garancijska shema obremenila v veliko manjši meri.
  • Pri pomoči vlada je za razliko od drugih držav širokogrudno in neusmerjeno izplačala za milijardo evrov dodatkov, namesto da bi dejansko nominalno vsem izplačala nadomestila za življenjsko izpostavljenost. Ogroženost življenja zdravstvenega delavca bi lahko ustrezneje nagradila, denimo glede na čas in obseg izpostavljenosti. Šele z zadnjim dvigom plačnih razredov zdravstvenemu osebju se vlada odziva ustrezno.
  • Za denar EU iz Mehanizma za okrevanje in odpornosti je vlada pripravila neambiciozen Nacionalni načrt za okrevanje in odpornost, ki ne izkorišča niti vseh razpoložljivih sredstev, še manj pa sredstva kombinira in multiplicira (kot smo to predlagali Socialni demokrati), s čimer bi lahko povečala obseg vlaganj v ljudi, v reformne in projektne vsebine ter v infrastrukturo.

Kaj slabega prinašata proračuna?

Kljub temu, da letošnja realizacija tako na prihodkih kot na odhodkih bistveno presega veljavni proračun, vlada ni predlagala rebalansa za letos, temveč si je dala zgolj potrditi spremembo proračunskega okvirja in z njim povišati dovoljeno porabo.

1.516.901.287 evrov že porabljenih sredstev tako ostaja izven proračunov, kar predstavlja kršitev prvega odstavka 148. člena ustave (vsi prihodki in izdatki morajo biti zajeti v proračunih), ki kljub izjemnim okoliščinam in začasni neuporabi ostalih določil fiskalnega pravila ostaja v veljavi.

Odhodki presegajo načrtovane za 1,5 milijarde, presežni realizirani prihodki so 5-krat nižji (zgolj 303 milijonov nad proračunom). Realizacija EU sredstev zaostaja za načrti za 414 milijonov, zadolževanje pa presega dovoljeno mejo za več kot 1,7 milijarde evrov.

Proračunski načrti vlade za prihodnja leta pa so usmerjeni v nova povišanja porabe, nerealno hitre realizacije in nadaljnje visoko poviševanje javnega dolga. Vlada vse svoje načrte gradi na predpostavki, da fiskalne omejitve še vsaj prihodnji dve leti ne bodo v veljavi, pa tudi za obdobje po tem (po letu 2023) nima nikakršne izhodne strategije za normalizacijo javnofinančne slike po koncu pandemije.

Glede na to, da je proračun za tekoče in prihodnje leto sprejet, letošnja realizacija pa močno odstopa od proračuna, bi morala vlada bistveno več energije usmeriti v transparentnost letošnje porabe. Namesto tega vlada proračunske predloge uporablja za predvolilna darila in povolilne kupčije. Zaradi tega so slovenske javne finance ogrožene, predloga proračunov za 2022 in 2023 pa bi bil potrebno zavrniti in preprečiti vladi, da še naprej uveljavlja škodljive načrte.

Povej svetu!

FacebookTwitterWhatsAppLinkedInViberEmail

Preberi še:

mag. Meira Hot: Potrebujemo sistemsko ureditev opore staršem mrtvorojenih otrok

Poslanka Socialnih demokratov mag. Meira Hot je na ministra za zdravje in ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti naslovila pobudo pobudo v zvezi s sistematizacijo pomoči staršem zaradi izgube otroka med nosečnostjo ali kmalu po rojstvu.
1. decembra 2022/by Tadej Ekart

Ministrica Fajon ob robu zasedanja zavezništva NATO: Slovenija je in bo vedno zagovornica politike miru in dialoga

Ministrica za zunanje zadeve Tanja Fajon se je mudila na zasedanju Organizacije severnoatlantskega sporazuma (NATO), ki je potekalo v 29. in 30. novembra v Bukarešti, Romunija. Zunanji ministri držav članic zahodnega vojaškega zavezništva so se zbrali, da bi razpravljali o tem, kako lahko pomagajo Ukrajini po ruskih napadih na njeno elektroenergetska omrežja v luči prihajajoče zime. Ministrica Fajon je ukrajinskemu kolegu Dmitru Kulebi izrazila solidarnost Slovenije z Ukrajino.
30. novembra 2022/by Miha Damiš

Ministrica Švarc Pipan: Nasilje nad ženskami ne more biti sprejemljivo v nobeni obliki

»Nasilje nad ženskami ne more biti sprejemljivo v nobeni obliki, v nobenem kontekstu. Ni ga mogoče opravičevati, tolerirati in relativizirati. Prav tako pa je popolnoma nesprejemljivo kadarkoli s prstom kazati na žrtev, jo kakorkoli kriviti ali sokriviti za nasilje, ki se ji dogaja. Nesprejemljivo je tudi žrtev stigmatizirati v družbi ali v medijih,« je minuli petek na Nacionalni konferenci o preprečevanju in odzivanju na nasilje nad ženskami v Sloveniji poudarila ministrica za pravosodje dr. Dominika Švarc Pipan.
30. novembra 2022/by Miha Damiš