Vodilni kandidat Stranke evropskih socialistov (PES), ki ima trenutno drugo največjo politično skupino v Evropskem parlamentu, je en teden pred začetkom evropskih volitev previden, a vseeno optimističen glede rezultata njegove stranke. »Če bomo ohranili število poslancev, bo v redu, a mislim, da lahko osvojimo še kakšnega več,« je v intervjuju za ENR, del katerega je tudi STA, povedal Schmit. Politična skupina socialistov in demokratov (S&D) ima trenutno 139 evropskih poslancev.

V zaključku predvolilne kampanje, s potekom katere je Schmit zadovoljen, se bodo socialisti osredotočili na to, da ljudem sporočijo, da v nasprotju s skrajno desnico imajo ideje in projekte. Obenem je treba čim širšemu krogu volivcev sporočiti, naj ne podprejo strank, ki spodbujajo sovražno retoriko. »V zadnjih letih so nekatere sile, predvsem skrajno desne, začele uporabljati diskurz, ki ne upošteva določene ravni dostojanstva. Naslednji korak je fizično nasilje, kjer pa smo zdaj,« je dejal o nedavnih napadih na slovaškega premierja Roberta Fica ter nemške evroposlance in poslance.

Socialisti so skupaj z liberalci, levico in zelenimi v skupni izjavi pred volitvami obsodili nasilje in se zavezali, da po volitvah ne bodo sodelovali s skrajno desnimi strankami. Največja evropska politična družina EPP se tej izjavi ni pridružila, možnosti sodelovanja s skrajno desnico pa ne izključuje niti vodilna kandidatka te stranke Ursula von der Leyen.

»To, da niso podpisali izjave, je bil zame pravi šok, saj so bili krščanski demokrati, ki jih poznam, med očeti in materami – če upoštevam še Angelo Merkel – evropske integracije. Zdaj pa ne izključujejo možnosti zavezništev s tistimi, ki so v svojem bistvu proti evropskemu projektu,« je dejal 70-letni luksemburški politik. V pogovoru za ENR, ki združuje več kot 20 evropskih tiskovnih agencij, je dodal, da se krščanskodemokratski politiki, kot sta bila Konrad Adenauer in Alcide De Gasperi, »obračajo v grobu«.

»EPP ni več krščanskodemokratska sila, ki je prispevala k poglabljanju integracije, ampak je postala konservativna stranka, ki ne izključuje sodelovanja s skrajno desnico. To je dejstvo in s tem prevzemajo ogromno odgovornost,« je še poudaril vodilni kandidat evropskih socialistov za predsednika prihodnje Evropske komisije. Meni, da v EU ni dostojne skrajne desnice, kot nekateri opisujejo stranko Evropskih konservativcev in reformistov (ECR), na čelu katere je italijanska premierka Giorgia Meloni. O italijanski skrajno desni političarki je dejal, da sicer na ravni EU ni uresničila svojih napovedi. Njene poteze na področjih medijev, pravic skupnosti LGBTIQ in pravice do umetne prekinitve nosečnosti doma pa medtem kažejo, da se ni spremenila. »Ali je to oseba, ki ji lahko resnično zaupam, da ima enake poglede na prihodnost Evrope? Temu se lahko samo smejem,« je povedal Schmit, ki trenutno zaseda položaj evropskega komisarja za delovna mesta in socialne pravice.

Glede izjav aktualne predsednice komisije iz vrst EPP, da Meloni podpira Ukrajino, pa je izpostavil, da Italija Kijevu ne dovoli, da bi njeno orožje uporabil za napade na rusko ozemlje. Sam se medtem strinja s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom, ki je v okviru razprave o odpravi omejitev glede uporabe zahodnega orožja podprl možnost, da ga Ukrajina uporabi za napade na Rusijo.

EPP in von der Leyen spričo ruske agresije na Ukrajino kot eno osrednjih prednostnih nalog prihodnje komisije vidita varnost in obrambo. Predlagata tudi nov položaj evropskega komisarja za obrambo. Schmit tej ideji ne nasprotuje, je pa opozoril, da je obramba v pristojnosti držav članic. V prihodnjem zakonodajnem obdobju EU je pričakovati tudi nadaljnje korake v procesu širitve na vzhod in Zahodni Balkan. »Upam pa, da bi ta proces pospešili in ga bolje upravljali. (…) Mislim, da je to pravi način za vse države kandidatke, ki pa so zelo različne,” je povedal luksemburški politik.

Pri tem je spregovoril tudi o dogajanju v Gruziji, ki je med kandidatkami za članstvo. Kljub sprejetju zakonodaje o tujem vplivu, v katerem Schmit vidi vpliv Moskve, ji ne bi smeli preprečiti vstopa v unijo. Ji je pa treba dati jasno vedeti, da to ni v skladu s prizadevanji za članstvo v EU.

V intervjuju za ENR se je zavzel še za enotnejše stališče EU do bližnjevzhodnega konflikta. Obsodil je oktobrski napad palestinskega islamističnega gibanja Hamas na Izrael, vendar pa je odziv slednjega »povsem nesorazmeren in v nasprotju z mednarodnim pravom«, zaradi česar je treba okrepiti pritisk na vlado premierja Benjamina Netanjahuja.

Pozdravil je odločitev Španije, Irske in Norveške, da priznajo Palestino, kar bo predvidoma kmalu storila tudi Slovenija. »To je signal Izraelu, da želijo evropske države politično rešitev,« je povedal Schmit.