Dr. Brglez in Jernej Šček sta se dotaknila položaja slovenske narodne skupnosti v Italiji. Kot je povedal gost, je delež italijanskih učencev in dijakov v slovenskih šolah v Italiji vedno večji, kar je po eni strani posledica dejstva, da za slovenske družine ni več samoumevno, da svoje otroke vpisujejo v slovenske vzgojno-izobraževalne ustanove, po drugi strani pa so te iz različnih razlogov vedno bolj privlačne za Italijane. Šček mednje med drugim prišteva vrednoto dvojezičnosti na dvojezičnem prostoru, ki se je zavedajo predvsem gospodarstveniki, željo po odkrivanju slovenskih korenin in pa prednost majhnosti slovenskih šol s kakovostnim učnim kadrom.

Sogovornika sta se strinjala, da bi Evropa in predvsem Evropska unija morala namenjati veliko več pozornosti manjšinski problematiki, saj je med temeljnimi vrednotami Unije poleg človekovih pravic tudi varstvo manjšin. Po besedah Ščeka se je v zadnjem desetletju izkazalo, da Evrope ne morejo rešiti ekonomisti, saj so njeni problemi duhovni in filozofski. Pri njihovem reševanju bi zato bilo modro prisluhniti manjšinam, za katere Evropa predstavlja »skupno hišo«.

Eden glavnih problemov je po besedah Ščeka tudi dejstvo, da Slovenci v Italiji še vedno nimajo zagotovljenega predstavništva v italijanskem parlamentu, brez katerega bo slovenska manjšina izgubila še tisto malo besede, ki jo ima. Kot zelo škodljivo vidi tudi načrtovano zmanjšanje števila italijanskih parlamentarcev, saj bo strankam, kot je Demokratska stranka, odvzelo manevrski prostor, da bi Slovencem v Italiji še naprej omogočale svoje kandidate.

Glede spornih izjav na račun slovenske narodne skupnosti Šček odgovarja, da je teh vsakodnevno v medijih nič koliko. Po njegovih besedah je problematično predvsem to, da se tovrstne izjave, ki so bile nekoč omejene na obrobne, skrajno desničarske kroge, selijo »na druga, tudi institucionalna polja«.

Za konec sta se sogovornika dotaknila še ukrepov za zajezitev pandemije Covid-19, ki so po mnenju obeh še posebno težki za manjšinske skupnosti. Velik problem je po besedah Ščeka ponovno vzpostavljanje državnih meja, ki za ob meji živečega človeka predstavlja hudo regresijo v preteklost. Omejevanje fizičnih stikov je problematično tudi pri ohranjanju posebne manjšinske identitete, saj so različni dogodki in prireditve prepovedani. Kot najbolj problematično pa je bo besedah Ščeka poučevanje na daljavo. Kot pravi, bistvo šole ni zgolj v poučevanju, ampak tudi v vzgajanju. Pogojev za slednje v spletnem okolju, v katerem smo se znašli, ni, je zaključil.