Na Ministrstvu za pravosodje so pojasnili, da ustavna pravica do združevanja sega le do tam, ko takšno združevanje ne posega v naloge, ki jih lahko izvajajo le uradni organi – oziroma delovanje posameznikov v sklopu tovrstnih združevanj ne predstavlja načrtovanja, pripravljanja, organiziranja ali izvrševanja kaznivih dejanj ali prekrškov.

»Pri tem ne sme biti dvoma – oblastvene naloge, kot je na primer zagotavljanje javnega reda in miru, so pridržane le oblastnim organom. V kolikor pa v posameznih primerih pride do poskusov storitve kaznivih dejanj (npr. nasilništvo po 296. členu kazenskega zakonika ipd.) ali prekrškov, morajo ukrepati organi odkrivanja storilcev kaznivih dejanj (policija) ali organi kazenskega pregona (državna tožilstva),« so poudarili v odzivu.