Dom na Osankarici se nahaja na Bistriškem Pohorju v bližini spominskega znamenja padlim borcem I. Pohorskega bataljona pri Treh žebljih, kjer je izgubilo življenje 69 borcev in talcev iz Ruš in okolice. Gre za pomembno in priljubljeno turistično in rekreacijsko točko, v domu domuje tudi muzejska zbirka Pohorskega bataljona, je uvodoma zapisala poslanka.

Pred dnevi je na tej lokaciji prišlo do tragične nesreče, Dom na Osankarici je zajel požar. Zgorelo je skoraj celotno poslopje doma, k sreči pa je gasilcem uspelo rešiti muzejsko zbirko. Kot so sporočili iz Policijske uprave Maribor je najverjetneje zagorelo zaradi dotrajanega dimnika.

»Nastala situacija problematična in gre za veliko škodo,« je poudarila poslanka. Najemnik doma gospod Aleš Patekar, ki je dom prevzel pred kratkim in ga intenzivno začel oživljati je izgubil vse, kar je imel, saj je, kot je povedal za Večer: »V ta namen sem prodal hišo in parcelo. Ravno v teh dneh sem očistil okolico doma, pripravljal sem vse potrebno, da bi znova zaživeli« . Prizorišče požara si je ogledal tudi župan občine Slovenska Bistrica Ivan Žagar in ocenil, da gre za katastrofo, ne le za najemnika in tudi lastnika koče, temveč tudi za širše območje Pohorja.

Glede na navedeno je poslanka izpostavila, da je nujno, da k reševanju nastale situacije pristopi država.

»Lokacija Treh žebljev in Dom na Osankarici ima namreč posebno mesto v naši družbi, tam se vsako leto zbiramo ob komemoraciji ob padcu Pohorskega bataljona. Prizorišče padca Pohorskega bataljona je vedno bila točka, kjer se je vsa leta srečevala ne samo leva, ampak tudi desna stran slovenske politike. Točka je izrednega pomena za skupnost, tako s kulturno-zgodovinskega, turističnega, kot rekreacijskega vidika,« je pojasnila.

Ob tem je še posebej izpostavila, da je omenjeni dom prav tako idealna točka (tako z rekreacijskega, geografskega kot kulturno-zgodovinskega vidika idr.) za vzpostavitev novega centra CŠOD za izvajanje vzgojno-izobraževalnih dejavnosti, ki so povezane z življenjem v naravi ter so del programa osnovne šole in vzgojno-izobraževalnih programov na ravni srednje in visokošolskega izobraževanja, s poudarkom na vključevanju ranljivih skupin; (nudenje bivanja in prehrane, učnih ter športnih sredstev in objektov, storitev pedagoškega in drugega strokovnega osebja ter naravoslovnih, kulturnih in drugih interesnih dejavnosti, izvajanje stalnih projektov vključevanja mladih v raziskovalno delo, kot so tabori, poletne šole, mladinske raziskovalne skupine in podobno v obliki seminarjev, ekskurzij in predavanj, in drugih dejavnosti javnega zavoda CŠOD).