Pripravili smo nov zakon o zaščiti živali z nujno potrebnimi spremembami

Odnos do živali je ogledalo vseh nas

Poslanci so na glasovanju sprejeli novelo zakona o zaščiti živali, s katerim želijo predlagatelji zagotoviti večjo zaščito živali pred zanemarjanjem. Zakon je nastajal v sodelovanju s številnimi društvi in posamezniki, vložen pa je po rednem postopku, kar bo zakonu dalo večjo legitimnost in možnost širše javne razprave. »Novelo zakona smo pripravili z jasnim ciljem, da tudi v praksi, ne le na papirju, zaščitimo živali, da preprečimo oziroma vsaj omejimo človeško krutost in surovost do živali. Da v največji možni meri preprečimo grozodejstva, zlorabe, mučenja in zanemarjanje živali, ki so žal še vedno del vsakdanjika,« je dejala Meira Hot, podpredsednica SD in prvopodpisana pod predlog zakona.

september 2023

Predlog novele, ki so ga SD, Svoboda in Levica, v pričetku aprila vložile v parlamentarno proceduro je nastala v sodelovanju s številnimi društvi ter posamezniki. »Poudariti je treba, da je odnos večine ljudi do živali dober. Ta novela ni napad na rejce, kmete ali na lastnike živali. Večina jih je lahko dober zgled, saj v splošnem dobro skrbijo za živali. Žal pa so med nami tudi takšni posamezniki, ki držijo živali na verigah celo življenje, jih zapirajo v premajhne prostore, v premajhne kletke cele dni, cele noči, tako da živalim povzročajo nepopisno trpljenje. In te je treba ustaviti,« je ob vložitvi dejala Meira Hot.

»S sprejemom zakonov ne postavljamo samo pravil, kako naj živimo, temveč družbo z našimi odločitvami sooblikujemo in spreminjamo. Da pa smo lahko tej zahtevni nalogi kos, je potrebno sprejeti odgovornost. In imeti pogum – ravnati se po moralnem kompasu, ne merilu večje ali manjše všečnosti,« je o predlogu zakona še povedala Meira Hot, dolgoletna borka za pravice živali.

Na področju zaščite živali so Socialni demokrati bili aktivni tudi v prejšnjih mandatih. Sprejeta je bila sprememba Stvarnopravnega zakonika, po kateri živali niso več tretirane kot stvari, temveč kot čuteča živa bitja. Sprejete so bile spremembe Zakona o izvršbi in zavarovanju, s katerimi se je določila prepoved izvršbe na hišne ljubljenčke in tudi sprememba Zakona o zaščiti živali.

»Vsi skupaj in vsak posebej nosimo odgovornost, da naredimo vse, kar je v naši moči, da se živali zaščiti pred zlorabami in mučenjem.«
mag. Meira Hot, prvopodpisana pod predlog zakona

Primerih hudih kršitev in mučenja živali, ki jih odkrivajo v Društvu za zaščiti konj, so osrednji razlog za predloge sprememb zakona.

Osrednje rešitve predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaščiti živali

določa ustanovitev prehodnih hlevov (predvsem za odvzete rejne in domače živali), saj trenutno vseh teh živali ne moremo namestiti nikamor in so prepuščene dobri volji prostovoljcev – do uvedbe centralnega zavetišča,
uvaja prepoved, da so živali nastanjene v premajhnih in neprimernih prostorih in brez možnosti zadostnega gibanja,
huda malomarnost se izenači z mučenjem živali,
društva bodo opravnomočena pri postopku inšpekcijskih služb, pri ugotavljanja dejanskega stanja in zbiranju dokazov glede kršitve zakona,
uvedba specializirane inšpekcije za zaščito živali, ki bo opravljala preglede in izvajala ukrepe na celotnem ozemlju Republike Slovenije,
ureja položaj terapevtskih, delovnih živali in psom vodičem, in sicer se uvaja enakovredno varovanje, kot domačim živalim,
prepoved pripomočkov, ki živalim povzročajo bolečine pri vzreji, vzgoji in šolanju,
večji nadzor v klavnicah z videonadzorom.

Besedilo zakona (PDF)

Cilji in namen predloga zakona

Ključni cilj predlaganih sprememb je okrepitev odgovornega lastništva živali kot čutečih bitij, zmanjševanje števila zapuščenih in trpinčenih živali ter poglabljanje zavedanja o najnaprednejših civilizacijskih vrednotah ravnanja z živalmi. S spremembami in dopolnitvami zakona želimo veljavno zakonodajo sistemsko nadgraditi predvsem na področjih svetovanja, pa tudi nadzora in odkrivanja nezakonitih ravnanj z živalmi ter njihove oskrbe.

S predlogom novele zakona se še dodatno krepi načelo humanega ravnanja in odgovornega lastništva na podlagi preprečevanja trpinčenja in mučenja živali, dviga ozaveščenosti skrbnikov živali in dejavne vključitve nevladnih organizacij pri odkrivanju in preprečevanju kršitev.

V Sloveniji je na področju zaščite živali civilna družba zelo dejavna. Javnost je upravičeno zelo občutljiva na neprimerna ravnanja, tako s hišnimi kot z rejnimi živalmi.

V razpravah o zaščiti živali je velikokrat izpostavljeno, da je veterinarska inšpekcija slabo odzivna, kar pristojno ministrstvo odgovarja, da je vzrok predvsem pomankanje kadrov. Število prijav se vsako leto povečuje, posledično se povečuje obseg dela inšpekcijskih služb. Prav tako se povečuje število obratov in kmetij, v katerih je potrebno zagotavljati stalen nadzor uradnega veterinarja, ob tem pa dodatnih kadrovskih okrepitev v preteklosti ni bilo.

Z namenom okrepitve nadzora na področju zaščite živali je potrebno iskati rešitve v specializaciji dela, digitalizaciji delovnih procesov in informacijski podpori delu uradnih veterinarji, vzpostavitvi hlevov za začasno namestitev odvzetih rejnih živali ter v kadrovski okrepitvi nadzornega organ tudi v sodelovanju z nevladnimi organizacijami.

»Novelo zakona smo napisali z jasnim ciljem, da tudi v praksi, ne le na papirju, zaščitimo živali, da preprečimo oziroma vsaj omejimo človeško krutost in surovost do živali. Da v največji možni meri preprečimo grozodejstva, zlorabe, mučenja in zanemarjanje živali, ki so žal še vedno del vsakdanjika.«
mag. Meira Hot

Razbijanje mitov o naših predlogih sprememb

Ali se s predlogom vpeljuje ovaduštvo?

Ne vpeljujemo ovaduhov. Očitki o ovaduhih niso na mestu, ker potem je lahko ovaduh vsak, ki prijavi mučenje, zanemarjenje in ogrožanje živali. Varstvo in dobrobit živali je in mora biti vsem nam v interesu. Vsak mora sprejeti svoj del odgovornosti. Tudi sosed, ki vsak dan gleda ubogega psa v meter krat meter velikem pesjaku, ali pripetega celo življenje na verigi, tudi njegova odgovornost je, da pokliče inšpekcijo, veterinarja, policijo.

Ali predlog zakona razvrednoti veterinarsko inšpekcijo?

Namen pooblastil je samo in zgolj le eden – takrat, ko je treba reagirati hitro, ko je žival tako hudo mučena ali zanemarjena, da je ogroženo njeno življenje, takrat je še kako pomembno, da društva imajo pooblastila za ukrepanje, da se postopek spelje čimprej in da nam žival ne pogine. Razumemo skrb veterinarske stroke glede pooblastil pooblaščencv, vendar predlog novele zakona nikjer izrecno ne določa, da bo pooblaščenec lahko vstopil na dvorišče.

Če preberemo pooblastila pooblaščenca iz predloga zakona: »pooblaščenec lahko fotografira nepravilnosti, pozove k pravilnemu ravnanju in v primeru neodzivnosti ali nadaljevanja kršitev poda prijavo v reševanje upravnemu organu, pristojnemu za veterinarstvo. V primeru, če bo žival življenjsko ogrožena, oziroma tako hudo zanemarjena, sem prepričana, da je to ustavno dopusten cilj, da lahko ne samo pooblaščenec, temveč kdorkoli vstopi na dvorišče in reši tisto žival. Ukrepala bo še vedno lahko samo veterinarska inšpekcija.«

Postopek spreminjanja zakona je odprt, seveda bomo upoštevali tudi mnenje Zakonodajnopravne službe in uredili pooblastila, tako da bodo ustavno in zakonsko vzdržna.

Prepoved cirkusov in drugih podobnih prireditev?

Po vzgledu nekaterih evropskih držav smo v predlog zakona dodali prepoved nastopanja vseh živali v cirkusih, kaj je cirkus podobna prireditev pa določa že obstoječi aktualen zakon o varstvu zaščiti živali v 14.a členu. Torej ne gre za nekaj novega, kar bi si mi izmislili, ampak definicija cirkusu podobne prireditve že zdaj obstaja. Novelo zakona s katero smo prepovedali nastopanje prostoživečih živali v cirkusih in podobnih prireditvah je sprejela celo Janševa vlada leta 2013. Sedaj razširjamo na vse živali.

Življenje v cirkusu ni življenje, je trpljenje. Pogosto so živali izpostavljene naporni in agresivni dresuri, prisiljene, da plešejo, skačejo, živijo v majhnem prostoru, so neprestano na poti. Kaj je cirkusu podobna prireditev pa predpiše minister.

»Odnos večine ljudi do živali je dober. Ta novela ni napad na rejce, kmete ali na lastnike živali. Večina jih je lahko dober zgled. Žal pa so med nami tudi takšni posamezniki, ki držijo živali na verigah celo življenje, jih zapirajo v premajhne prostore, v premajhne kletke cele dni, cele noči, tako da živalim povzročajo nepopisno trpljenje. In te je treba ustaviti.«
mag. Meira Hot