Baković je uvodoma v obrazložitvi poslanskega vprašanja izpostavil, da Zakon o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 (ZIUOPDVE), v svojem 125. členu določa dodatek za delo v rizičnih razmerah direktorjem v javnem sektorju v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva. Ob tem pa je opozoril, da istočasno protikoronska zakonodaja tovrstnih dodatkov ne predvideva tudi za direktorje oz. ravnatelje direktorje vzgojno izobraževalnih institucij t.j. npr. osnovnih in srednjih šol. »In to kljub temu, da se vsi zavedamo, da je delovanje vzgojno izobraževalnih zavodov izredno pomembna hrbtenica družbe in kako smo vsi opozarjali, da je delovanje in odprtost šol v času epidemije naša skupna prioriteta oz. bi vsaj morala biti,« je bil jasen.

»V prvi vrsti verjamem, da našim šolnikom ne gre za denar, a vendar ocenjujem, da se s tem kaže napačen signal o prioritetah in vrednotah naše družbe. Tudi ravnatelji v vzgoji in izobraževanju so v času epidemije delali ne le v rizičnih, ampak izredno kompleksnih razmerah,« je pojasnil.

Kot je poudaril Baković, so direktorji/ravnatelji odgovorni za organizacijo pouka, zagotovitve spoštovanja ukrepov urejanja številnih odprtih zadev in problemov, ki nastanejo kot posledica epidemije. »A kljub temu naj bi kot eni redkih prav ravnatelji ostali brez dodatka za delo v rizičnih razmerah. Na drugi strani pa je oddaja Tarča na TV Slovenija poročala, da je bilo rekordno izplačilo plače v tem času z dodatki v UKC Ljubljana za delo v enem mesecu kar 27.482 EUR,« je zaključil poslanec.