Kot je v vprašanju obrazložil poslanec, je z letom 2021 pričela veljati nova formula za določitev zneska minimalne plače. Ta je sicer povezana z višino minimalnih življenjskih stroškov, s čimer naj bi se vzpostavilo pravično in pošteno razmerje med dohodki zaposlenih in višino košarice minimalnih življenjskih stroškov. Znesek minimalne plače se ob upoštevanju rasti cen življenjskih potrebščin, gibanja plač, gospodarskih razmer oziroma gospodarske rasti in gibanja zaposlenosti tako določi v razponu med 120% in 140% minimalnih življenjskih stroškov.

Poslanec je ob tem opozoril, da je višina minimalne plače, določene v januarju 2021 temelji na košarici minimalnih življenjskih stroškov, katerih izračun je bil narejen leta 2017, na podlagi podatkov o cenah življenjskih stroškov iz leta 2016.

“Od tega obdobja so se življenjski stroški stalno zviševali, zato izračun košarice življenjskih stroškov iz leta 2017 ne predstavlja več korektnega in poštenega podatka za določitev višine minimalne plače v letu 2021, ki bi morala biti za 20% višja od košarice minimalnih življenjskih stroškov,” je bil jasen v obrazložitvi Knežak. Po oceni slednjega se tako na podlagi zastarelih podatkov znižuje prejemke najslabše plačanim delavcem ter njihovih družin, ki se, kot je poudaril, “z veliko težavo preživljajo z minimalno plačo.”