Tanja Fajon: Nacionalni načrt za okrevanje in odpornost ena najpomembnejših nalog desetletja

Voditeljica Socialnih demokratov Tanja Fajon je na današnji novinarski konferenci skupaj s strokovnjaki predstavila nekatere ukrepe Socialnih demokratov za okrevanje slovenskega gospodarstva in opozorila na pomen Nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost za napredovanje Slovenije v zeleno, pravično in inovativno družbo. Ob tem je pozvala predsednika vlade Janeza Janšo, da pripravo Nacionalnega načrta za okrevanje ne dela za zaprtimi vrati, ampak naj vključi vse deležnike, od gospodarstva, lokalne skupnosti in nevladnih organizacij, saj gre po njenih besedah za eno pomembnejših odločitev desetletja.

Po sprejetem obsežnem evropskem svežnju pomoči na nedavnem vrhu EU morajo sedaj države članice pripraviti nacionalne načrte, s katerimi bodo oblikovale konkretne ukrepe za ožitev evropskih gospodarstev. Kriza je močno prizadela tudi Slovenijo, ki se srečuje s upadom gospodarske aktivnosti, največjim upadom izvoza po osamosvojitviji in odpuščanjem delavk in delavcev.

Po mnenju voditeljice SD Tanje Fajon je zato pred slovensko politiko in državo izjemna priložnost, da pripravi pameten in ambiciozen Nacionalni načrt za okrevanje in odpornost, ki bo Slovenijo popeljal na pot trajnostne, inovativne, solidarne in pravične družbe.“To je odgovornost vlade in naša skupna odgovornost ter verjetno ena najpomembnejših nalog naše države v zadjih desetih letih,”je dodala predsedujoča SD

Predsednika vlade Janez Janšo je zato pri tem pozvala, da oblikuje močno ekipo strokovnjakov, lokalnih skupnosti, nevladnih organizacij in gospodarstva ter se resno loti priprave tega načrta. Evropski denar bo po njenih besedah Sloveniji v najboljšem primeru na voljo šele naslednje leto, a že jeseni bodo za ohranitev delovnih mest in vitalnosti gospodarstva potrebni novi ukrepi.

Zato so po besedah Fajonove Socialni demokrati že na sredinem posvetu o novi gospodarski politiki začeli s pripravo konkretnih ukrepov, danes pa je voditeljica SD skupaj s sodelujoči na posvetu predstavila tudi nekaj izmed njih. Ob tem je poudarila, da je ob dr. Jerneju Pikalu, podpredsedniku stranke, zadolženem za razvoj, za pomoč pri pripravi predlogov za Nacionalni načrt za okrevanje in odpornost prosila tudi mag. Milana M. Cvikla, dosedanjega namestnika direktorja v Odboru direktorjev Evropskega banke za obnovo in razvoj, in dr. Emilijo Stojmenovo Duh, inženirko leta in strokovnjakinjo za digitalizacijo.

Mag. Milan M. Cvikl je opozoril na resnost trenutnih gospodarskih razmer in poudaril, da je kar 33 odstotkov delavcev v Sloveniji na čakanju, vlada pa to shemo podaljšuje iz meseca v mesec in vedno znova ustvarja negotovost. Po besedah Cvikla Slovenija beleži največji padec izvoza od osamosvojitve Slovenije. Z ukrepi, ki jih pripravljajo Socialni demokrati, želijo predvsem podpreti vitalnost gospodarstva, da se bodo delavci po dopustih lahko vrnili na delo. Pri tem je še dodal, da bi morali likvidnostno poroštveno shemo po mnenju SD okrepiti in poenostaviti, subvencioniranje polnega delovnega časa pa podaljšati do konca leta 2021. Smiselno je tudi povečati sposobnosti SID banke za zagotavljanje likvidnostne pomoči gospodarstvu, je med drugim naštel Cvikl.

Po besedah dr. Jerneja Pikala moramo to krizo, ki bo na številnih posameznicah in posameznikih pustila globoke posledice, izkoristiti, da bomo boljši. Zato je kot ključen ukrep izpostavil vlaganja v raziskave, razvoj in inovacije. Opozoril je, da je nedavno potrjeni evropski sveženj za okrevanje tem področjem namenil velike reze, saj je bil še leto dni nazaj predlog, da se za to področje nameni 120 milijard evrov, voditelji pa so dosegli, da bo ta številka 80.9 milijarde.“Potencialnih 40 milijard evrov je šlo za neke druge stvari. Človek se ob tem vpraša, od kod bo konkurenčna sposobnost gospodarstva, če ne iz novih tehnologij in inovacij? Naša odgovornost je, da prejeti denar pametno vlagamo,” je dejal podpredsednik SD, zadolžen za področje razvoja.

Predavateljica na ljubljanski fakulteti za elektrotehniko in vodja digitalne mreže 4P DIH dr. Emilija Stojmenova Duh je med potrebnimi ukrepi izpostavila predvsem digitalizacijo, ki je po njenih besedah ključ do gospodarskega in družbenega napredka na splošno. Po njenem mnenju je potrebno opolnomočiti ljudi, da bodo poznali prednosti in pasti digitalnih tehnologij. Tudi učitelji in javni uslužbenci pri digitalnih veščinah po besedah dr. Duh zelo zaostajajo. Njeno ključno sporočilo pa je bilo, da nujno potrebujemo medresorsko in medsektorsko usklajevanje, saj digitializacija pokriva vse segmente življenja.