To ni vsakdanja poslanska pobuda. To je Linina pobuda.

»To ni vsakdanja poslanska pobuda. To je Linina pobuda,« poudarja Goršek. Pobudo vlaga na dan, ko bi Linina mama praznovala rojstni dan. Prav zato je njena osebna zgodba tudi izhodišče za širše vprašanje, kako v Sloveniji zagotoviti, da osnovna materialna varnost otroka po razpadu družine ne bo odvisna od tega, ali in v kakšni višini preživnino plačuje starš zavezanec.

Minimalna preživnina danes ni zakonsko določena
Veljavna ureditev ne določa minimalnega zneska preživnine. Njena višina se določa glede na potrebe otroka ter materialne in pridobitne zmožnosti staršev. Posledično se lahko določijo tudi preživnine, ki ne zagotavljajo ustreznega kritja osnovnih življenjskih potreb otroka, čeprav jih starš zavezanec redno plačuje.

Država je sicer leta 2023 v sodelovanju z Inštitutom Republike Slovenije za socialno varstvo vzpostavila preživninski kalkulator, ki pri določanju višine preživnine upošteva minimalne življenjske stroške otroka glede na njegovo starost. Vendar kalkulator ostaja zgolj informativni pripomoček in ne določa zakonsko zavezujočega minimuma.

»Otrokova osnovna materialna varnost ne bi smela biti odvisna od tega, ali je preživnina določena dovolj visoko oziroma ali jo je mogoče uspešno izterjati. Država mora zagotoviti, da otrok v takšni situaciji ne ostane brez sredstev za svoje osnovne življenjske potrebe,« izpostavlja Goršek.

Nadomestilo preživnine ne zagotavlja dovolj varnosti
Dodaten problem predstavlja neplačevanje preživnin. Otrok lahko v takšnem primeru uveljavlja nadomestilo preživnine, ki trenutno znaša 98,09 evra mesečno za otroke do 6. leta starosti, 107,89 evra za otroke od 6. do 14. leta in 127,50 evra za otroke nad 14. letom starosti.

Po oceni Gorška ti zneski sami po sebi ne zagotavljajo zadostne materialne varnosti otrok iz družin z nizkimi dohodki. Zato bi bilo treba hkrati z uvedbo zakonsko določenega minimuma ustrezno urediti tudi državno jamstvo za njegovo izplačilo.

Predlaga, da bi v primeru, ko starš zavezanec zaradi dokazanih omejenih finančnih zmožnosti ne bi mogel plačevati celotne minimalne preživnine, plačal toliko, kolikor zmore, preostalo razliko do zakonsko določenega minimuma pa bi otroku avtomatično zagotovila država prek javnega preživninskega sklada.

Minimalna preživnina bi se določala glede na starost otroka
Goršek predlaga, da bi se zakonsko določena minimalna preživnina oblikovala na podlagi obstoječih uradnih izračunov minimalnih življenjskih stroškov, ki jih država že uporablja pri preživninskem kalkulatorju.

Predlagani zneski so:

• 150 evrov mesečno za predšolske otroke do 6. leta starosti,
• 200 evrov mesečno za osnovnošolce od 6. do 15. leta starosti,
• 250 evrov mesečno za dijake in študente nad 15. letom starosti.

Ob tem bi se na državo preneslo tudi breme izterjave v primeru, ko bi javni preživninski sklad otroku izplačal razliko do zakonsko določenega minimuma. Ker sklad že danes izterjuje izplačana nadomestila, bi šlo za nadgradnjo obstoječega sistema.

»Linina zgodba ni samo njena zgodba«
»Socialni demokrati Lini ne dajemo individualne platforme. Dajemo glas njeni zgodbi in vsem, ki se soočajo z enako nesolidarno in krivično ureditvijo. Če je otrokova osnovna materialna varnost odvisna od tega, ali starš zavezanec lahko ali želi plačevati ustrezno preživnino, potem sistem ne zagotavlja dovolj varnosti otroku, ki je od njega najbolj odvisen,« pravi Goršek.

Predlagana ureditev bi po njegovem mnenju zmanjšala socialno negotovost otrok po razpadu družine, razbremenila starša, ki za otroka vsakodnevno skrbi, ter bolje zaščitila otrokove koristi. Osnovna materialna varnost otroka tako ne bi bila več odvisna zgolj od uspešnosti izterjave preživnine, temveč bi zanjo v okviru sistema jamčila tudi država.