Za nadgradnjo solidarnosti, vključenosti in socialne varnosti

Danes v Bruslju pod okriljem Stranke evropskih socialistov (PES) poteka zasedanje Mreže za socialno Evropo (PES Social Europe Netwrok), ki se ga v imenu SD udeležuje Neva Grašič, kot podprednica PES Women pa se ga udeležuje tudi Mija Javornik. Na tokratnem srečanju je mreža obravnavala napredek implementacije jamstva za otroke in  evropskega stebra socialnih pravic.

Neva Grašič, nekdanja podpredsednica Evropske socialistične mladine (YES), ki kandidira na tokratnih evropskih volitvah, je na srečanju poudarila, da je »zdaj nujen razmislek o socialnih razsežnostih Evrope, ki odpira vprašanja o tem, kako zvišati življenjski standard, ustvariti več kakovostnih delovnih mest in zagotoviti potrebna znanja, da bo naša družba pripravljena na prihodnje izzive na trgu dela.«

Socialna zaščita in kakovost življenja sta v EU med najboljšimi na svetu, vendar dobrobiti njenega gospodarskega razvoja niso enakomerno porazdeljene med vse ljudi. Krepi se občutek nepravičnosti, neenakosti – med državami in znotraj regij, med moškimi in ženskami, med starimi in mladimi, naraščajo populizem, ksenofobija in evroskepticizem. Vse več ljudi je izgubilo zaupanje v Evropsko unijo, njeno sposobnost reševanja realnih problemov svojih državljank in državljanov ter pravega vpliva na kakovost njihovega življenja.

Nadaljnja razprava je bila osredotočena na evropsko agendo za dostojna in dostopna stanovanja, kot eno ključnih točk kampanje socialistov in socialnih demokratov na prihajajočih evropskih volitvah. Vsak 10 Evropejec je namreč preobremenjen s stanovanjskimi stroški, kar pomeni, da ti stroški predstavljajo več kot 40 odstotkov njihovega razpoložljivega dohodka. Kar 8,7% Evropejcev zaradi visokih stroškov ali slabih stanovanjskih razmer ne more ohranjati svojih stanovanj ustrezno ogrevanih. Še v bolj ranljivem položaju so mladi. »Zato mora EU mora okrepiti svojo socialno povezanost,« je prepričana Neva Grašič, »ne zgolj na gospodarsko povezovanje. Prizadevati si moramo za zagotavljanje minimalnih standardov kakovosti bivanja in zdravega okolja v vseh državah članicah. Verjamem, da lahko, podobno kot smo z jamstvom za mlade naslovili problem brezposelnosti mladih ter varnih delovnih mest, lahko z  evropsko agendo za dostojno stanovanjsko politiko naslovimo tudi bivanjsko problematiko mladih.«

Jamstvo za mlade je bila zgodba o uspehu evropskih socialistov in socialdemokratov, s katero smo države članice zavezali k hitri aktivaciji mladih, ki po šolanju stopijo na trg dela. Mladim se v roku 4 mesecev ponudi zaposlitev ali usposabljanje na delovnem mestu, vključitev v nadaljnje izobraževanje ali usposabljanje. »S to idejo smo mlade postavili v središče politične agende, nekaj kar sama konzervativna Evropska komisija v tem mandatu ni bila sposobna narediti. Po tem modelu se je potrebno soočiti z novim naslednjim izzivom – izgradnjo stanovanj za mlade.«

Mija Javornik, aktivna podpredsednica PES Women, je na srečanju opozorila na to, da »smo soočeni s sistematičnimi poskusi erozije naših najbolj temeljnih dosežkov in z direktnimi napadi na demokratično družbeno pogodbo, za katero so napredni ljudje v zadnjih sto letih žrtvovali tudi svoja življenja.« To se po njenem mnenju dogaja kljub temu, da do bile socialne in ekonomske in socialne pravice  izborjene, uzakonjene in zapisane v marsikatero ustavo in tudi v skupno zakonodajo EU, da bi to zagotavilo njihovo trajnost. »Zaradi civilizacije, ki ne more več temeljiti na industrijskem tipu polne zaposlenosti prebivalstva, tudi socialni modeli, ki so na tem temeljili, ne morejo več obstati. Socialne modele je potrebno nadgraditi, in jih preobraziti v koncept socialnega državljanstva,« je prepričana Mija Javornik. Takšen tip državljanstva je bil že dogovorjen na globalni ravni z Agendo 2030 Organizacije Združenih narodov, ko je bila jasno nakazana smer globalno opredeljenih, mednarodno zavezujočih in nedeljivih človekovih pravic.

Dejanski globalni razvoj je šel povsem v drugo smer, saj v razvitem svetu ne moremo več govoriti o nedeljivih človekovih pravicah. Desna sredina jih je v zasledovanju profitov že pred krizo leta 2008 skrčila na identitentne pravice. V času ekonomske krize so postale vprašljive tudi te, denimo osem urni delavnik, pravice priseljencev in priseljenk, manjšin, ranljivih skupin, spolno in reproduktivno zdravje in pravice žensk, v zadnjem času tudi pravice begunk in beguncev. Mija Javornik je prepričana, da je vsak korak stran od nedeljivih človekovih pravic »prispeval svoj delež k porastu oboroženih konfliktov v svetu, k zaostrovanju socialnih nasprotij v razvitem svetu in vodil k zmanjšanju družbene moči sidikatov, napredne civilne družbe in socialnih demokracij.«

Namen današnjega srečanja mreže je ustvariti novo pogodbo med delom in kapitalom, v kateri bo bistveno večji delež moči in odločanja pripadel delu, saj je dozorelo spoznanje, da je potrebno nadgraditi sisteme solidarnosti, vključenosti in socialne varnosti. Mija Javornik je na srečanju izrazila prepričanje, da je »socialna demokracija tista progresivna družbena sila, ki zna in si upa preseči samo sebe. Sila, ki na tak način zmore zatreti nacionalizem, ksenofobijo, rasizem, seksizem in vsa druga sovraštva, ki jih populistični desnici uspe vzpostaviti in usmeriti proti izdvojenim ‘drugačnim’. Ta preboj  bomo presegli samo s politikami, ki vzpostavljajo enakost, solidarnost, vključevanje, enakopravno sodelovanje in sožitje ljudi v vsakdanjem življenju sosesk in delovnih okolij.«

Neva Grašič se je ob robu srečanja danes sestala tudi s predstavniki SOLIDAR, evropske mreže več kot 60 organizacij civilne družbe iz 29 držav, ki deluje na področju socialne pravičnosti, ter predstavniki IUT – Mednarodne zveze najemnikov.