Poslanka Socialnih demokratov mag Meira Hot je ob vložitvi izpostavila, da je to zakon, s katerim želijo koalicijski partnerji osebam z gluhoslepoto zagotoviti temeljno pravico – pravico do sporazumevanja v jeziku, ki jim omogoča enakovredno vključevanje v družbo. Nadaljnje je poudarila, da gre za pomemben korak v smeri večje dostopnosti in enakopravnosti oseb z gluhoslepoto, podoben ureditvi, ki že velja za uporabnike slovenskega znakovnega jezika.

Kaj zakon prinaša?

Predlog zakona ureja:

• pravico oseb z gluhoslepoto do uporabe jezika gluhoslepih,
• pravico do tolmača pred javnimi institucijami in po lastni presoji (do 480 oziroma 720 ur letno),
• pravico do brezplačnega učenja jezika gluhoslepih za osebne asistente,
• razvoj in ohranjanje jezika gluhoslepih,
• postopke uveljavljanja pravic preko centrov za socialno delo in ZPIZ-a.

Zakon jasno opredeljuje tudi gluhoslepoto kot samostojno invalidnost, ki pomeni hkratno resno okvaro vida in sluha, zaradi katere se okvarjena čuta ne moreta medsebojno nadomeščati.

Tolmač ni osebni asistent, temveč strokovnjak za sporazumevanje, ki osebi z gluhoslepoto omogoča dostop do informacij in komuniciranja v vsakdanjem življenju. Stroški storitev tolmača po lastni presoji bodo kriti prek sistema vavčerjev, ki jih izda center za socialno delo na podlagi odločbe.

»Socialni demokrati z vložitvijo zakona uresničujemo naše zaveze za družbo, ki nikogar ne pušča ob strani. Jeziki niso le način sporazumevanja – so temelj človekovega dostojanstva, kulture in vključenosti. Zakon o uporabi jezika gluhoslepih je izraz spoštovanja do ene najranljivejših skupin in zagotovilo, da bodo njihove potrebe končno sistemsko prepoznane in uresničene,« je zaključila Hot.