Vladni predlog Zakona o medijih razburja slovensko javnost, medije, stroko in civilno družbo. Začenja pohod na neodvisne medije in ustvarja pogoje za prelivanje javnih sredstev v projekte političnih medijev, zvestih vladajoči stranki. Ne prinaša rešitev za ključne probleme slovenskega medijskega prostora, ampak odpira vrata političnemu monopolu nad resnico, mnenji in kritiko. To je začetek padca v totalitarizem.
Socialni demokrati smo v času, ko je Zoran Poznič vodil Ministrstvo za kulturo, pripravili in uskladili novo medijsko zakonodajo. Podprli so jo vsi ključni deležniki, vključno z novinarskimi združenji, stroko in mediji. Zaradi padca Šarčeve vlade je obstal v vladnih predalih. Omogoča pa nazorno primerjavo med ključnimi rešitvami za slovenski medijski prostor. Na eni strani spodbujanje raziskovalnega novinarstva, novinarske in uredniške svobode ter jasni ukrepi proti sovražnemu govoru, lažem in nestrpnosti, na drugi strani pa vladni desant na medije, njihovo podrejanje in prelivanje javnega denarja v zasebne medijske projekte s političnim motivom.
Vidite razliko?
* Prof. dr. Slavko Splichal, starosta slovenske komunikologije: »To niso zakoni o medijih, še manj za medije, ampak proti medijem.«

Nova dajatev državljanov za financiranje zasebnih televizij

Povišanje RTV naročnine za 51,24 EUR letno za vsa gospodinjstva naročena na kabelsko TV.
25,1 milijonov evrov se bo letno razdelilo po navodilih ministra. Brez jasnih kriterijev in meril. Financiranje zasebnih političnih televizij, kot je Nova24TV?
Ukinja se Pop TV in Kanal A v osnovnih paketih kabelskih televizij, posledično pa onemogoča dostop številnim gledalcem do teh programov.

Vladni predlog

Sklad za financiranje slovenske televizijske produkcije
114. člen
(1) Vsak operater je zavezan k plačilu prispevka, ki se obračuna mesečno v višini 3,5 eura na vsakega naročnika njegovih storitev. Višina prispevka se vsako leto uskladi s stopnjo letne inflacije, o čemer izda sklep pristojni minister.
(2) Operater vplačuje prispevek v sklad za financiranje slovenske televizijske produkcije (v nadaljnjem besedilu: sklad), ki ga vodi pristojno ministrstvo.
(3) Sklad je namenjen financiranju produkcije izvirnih programskih vsebin v slovenskem jeziku, ki se predvajajo v televizijskih programih, in sicer:
– televizijskih filmov, nadaljevank in nanizank,
– dokumentarnih filmov,
– informativnih programskih vsebin,
– kulturno-umetniških programskih vsebin in
– zabavnih programskih vsebin,
pri čemer se za vsako od navedenih petih področij nameni enak delež razpoložljivih sredstev sklada.
(4) Do sredstev iz sklada so upravičeni izdajatelji televizijskih programov, ki izpolnjujejo naslednja pogoja:
– imajo status nepridobitnega medija posebnega pomena;
– dosegajo najmanj 0,3 odstotni povprečni mesečni delež gledalcev ali so prosti dostopni na način prizemne digitalne video radiodifuzije.
(5) Do sredstev iz sklada niso upravičeni Radiotelevizija Slovenija in izdajatelji televizijskih programov, namenjenih izključno oglaševanju ali televizijski prodaji.
(6) Glede razdelitve sredstev se smiselno uporabljajo določbe 4.b člena tega zakona. Postopek, pogoje za kandidiranje ter kriterije in merila za presojo določi pristojni minister s podzakonskim aktom.

Predlog SD

Brez takšnih določil.

Ukrepanje proti spodbujanju k neenakopravnosti in nestrpnosti v medijih

Vladni predlog onemogoča pristojnemu inšpektoratu, da izdaja ukrepe, s katerim zahteva odstranitev ali prepoved razširjanja sovražnih vsebin v roku 24 ur. Vsebine, s katerimi mediji spodbujajo k narodni, rasni, verski, spolni ali drugi neenakopravnosti ali razpihujejo narodno, rasno, versko, spolno ali drugo sovraštvo in nestrpnost, ostajajo prepovedane zgolj na deklarativni ravni. Ni učinkovitega vzvoda za to, da se jih prepreči ali umakne.

Vladni predlog

Prepoved spodbujanja k neenakopravnosti in nestrpnosti v medijih
8. člen
(1) Prek medijev je prepovedano spodbujati k narodni, rasni, verski, spolni, svetovnonazorski ali drugi neenakopravnosti, k nasilju in vojni, ali razpihovati narodno, rasno, versko, spolno, svetovnonazorsko ali drugo sovraštvo in nestrpnost, ki temelji na razlikovanju glede na druge osebne okoliščine ali globoka prepričanja.
(2) O ravnanjih iz prejšnjega odstavka odloča pristojno sodišče v skladu s kazensko zakonodajo.

Predlog SD

Prepoved spodbujanja k neenakopravnosti in nestrpnosti v medijih
8. člen
(1) Izdajatelj ne sme prek medija razširjati programskih vsebin, s katerimi se spodbuja k narodni, rasni, verski, spolni ali drugi neenakopravnosti, k nasilju in vojni, ali razpihuje narodno, rasno, versko, spolno ali drugo sovraštvo in nestrpnost, ki temelji na razlikovanju glede na druge osebne okoliščine.
(2) V primeru suma kršitve prejšnjega odstavka sme pristojni inšpektor izdajatelju izdati začasni ukrep odstranitve oziroma prepovedi razširjanja spornih vsebin. Izdajatelj mora izvesti ukrep inšpektorja iz prejšnjega odstavka v roku 24 ur.
(3) Pristojni inšpektor mora po uradni dolžnosti takoj po izdaji začasnega ukrepa ukrep posredovati v presojo pristojnemu sodišču, ki lahko ukrep potrdi, spremeni ali razveljavi. Pristojno sodišče odloči o ukrepu v roku 14 dni.
(4) Pristojni inšpektor se lahko pred izdajo začasnega ukrepa iz drugega odstavka tega člena posvetuje z Varuhom človekovih pravic, Zagovornikom načela enakosti, strokovnimi združenji novinarjev oziroma medijev ali drugimi nevladnimi organizacijami, ki delujejo na področju medijev. Pristojni inšpektor ni vezan na njihova mnenja, stališča ali navodila.

Ukinitev komercialnih radijskih mrež

Vladni predlog ukinja Radio 1. Po uradni dolžnosti se ukinjajo komercialne mreže in vzpostavlja stanje pred njihovim nastankom. Radio 1 je namreč edina takšna komercialna mreža, zato to določilo velja samo za omenjeni radio.
Namesto tega zakon uvaja novo obliko mreže s prednostnim dostopom do javnih sredstev iz medijskega sklada. Ena takšnih mrež (Novi Radio) nastaja pod vplivom in solastništvom vidnih članov SDS.

Vladni predlog

Črtanje 83. člena Zakona o medijih, ki v povezavi s 57. členom predloga zakona (prehodne določbe) ukinja komercialne radijske mreže.

Predlog SD

Ni takšnega določila.

Financiranje javnega interesa na področju medijev

Z našim predlogom zakona je bila predvidena podpora produkciji in distribuciji preiskovalnega novinarstva, za zviševanje etičnosti novinarskega dela in spodbujanje uredniške in poklicne avtonomije. Opuščeno je tudi financiranje ohranjanja in razvoja novinarskih in drugih ključnih delovnih mest v medijih.
Vladni predlog predvideva podporo izbranim medijem brez jasnih kriterijev na škodo javne RTV. Kriteriji za podeljevanje teh sredstev so prepuščeni podzakonskim aktom, ki jih sprejme minister. Njihova vsebina ni začrtana, zato je podvržena arbitrarnosti in veliki diskreciji ministra.

Vladni predlog

Podpore na področju medijev
4.a člen
(1) Z namenom uresničevanja javnega interesa na področju medijev se v skladu z zakonom, ki ureja Radiotelevizijo Slovenija, iz sredstev plačil prispevka za programe RTV Slovenija (v nadaljnjem besedilu: RTV-prispevek) podpira:
1. ustvarjanje pogojev za produkcijo in distribucijo izvirnih programskih vsebin medijev, zlasti zahtevnejših, specifičnih, inovativnih in manj zastopanih novinarskih zvrsti, vrst in žanrov;
2. dejavnost medijev s statusom medija posebnega pomena iz 77., 78., 80. in 81. člena tega zakona, in sicer dvoletno sofinanciranje produkcije in distribucije programskih vsebin, ki se morajo zagotavljati v skladu z določbami 77., 78., 80. in 81. člena tega zakona;
3. ustvarjanje pogojev za produkcijo in distribucijo programskih vsebin, namenjenih osebam z invalidnostmi v njim prilagojenih tehnikah, oblikah in jezikih;
4. ukrepe, namenjene zviševanju kakovosti in profesionalnosti novinarskega dela;
5. ukrepe, namenjene spodbujanju in razvoju medijske pismenosti, kritični obravnavi primerov spodbujanja k neenakopravnosti in nestrpnosti v medijih ter prepoznavanju neresničnih in zavajajočih informacij v medijih;
6. druge ukrepe oziroma projekte, ki so v javnem interesu na področju medijev in so opredeljeni v nacionalnem programu za kulturo ali drugih nacionalnih strateških dokumentih.
(2) Za namene iz tega člena se iz RTV-prispevka na letni ravni zagotovijo sredstva v višini petih odstotkov RTV-prispevka, ki je bil zbran v preteklem letu. To vrednost ugotovi Radiotelevizija Slovenija na podlagi sprejetega zaključnega računa za preteklo leto.

Predlog SD

Finančna podpora
4.a člen
(1) Republika Slovenija z namenom uresničevanja javnega interesa na področju medijev s proračunskimi sredstvi za medije, zagotovljenimi pri pristojnem ministrstvu, podpira:
1. ustvarjanje pogojev za produkcijo in distribucijo izvirnih programskih vsebin medijev, zlasti zahtevnejših, specifičnih, inovativnih in manj zastopanih novinarskih zvrsti, vrst in žanrov, kot so programske vsebine na področju preiskovalnega novinarstva, programske vsebine, namenjene spremljanju in kritični refleksiji kulture in umetnosti ter lokalne informativne vsebine;
2. ustvarjanje pogojev za produkcijo in distribucijo programskih vsebin, namenjenih osebam z invalidnostmi v njim prilagojenih tehnikah, oblikah in jezikih;
3. ukrepe, namenjene zviševanju kakovosti, profesionalnosti in etičnosti novinarskega dela ter spodbujanju uredniške in poklicne avtonomije na področju samoregulacije v medijih;
4. ukrepe, namenjene ohranjanju in razvoju novinarskih in drugih ključnih delovnih mest v medijih, ne glede na to, ali se delo opravlja na podlagi pogodbe delovnega ali civilnega prava ali samostojno kot poklic, dejavnosti samostojnih novinarjev in deficitarnih poklicev v medijih;
5. ukrepe, namenjene spodbujanju in razvoju medijske pismenosti, kritični obravnavi primerov spodbujanja k neenakopravnosti in nestrpnosti v medijih ter prepoznavanju neresničnih in zavajajočih informacij v medijih;
6. druge ukrepe oziroma projekte, ki so v javnem interesu na področju medijev in so opredeljeni v nacionalnem programu za kulturo ali drugih nacionalnih strateških dokumentih.
(2) Za namene iz prejšnjega odstavka se zagotovijo sredstva v letni višini, ki ustreza vrednosti najmanj treh odstotkov zneska prispevka za programe RTV Slovenija, ki je bil zbran v preteklem letu.

Izbirni postopki za nepristransko dodeljevanje podpor

V vladnem predlogu je izločena opredelitev strokovnega področja kandidatov za člane strokovne komisije, kar omogoča imenovanje članov brez ustrezne usposobljenosti. Vladni predlog (za razliko od našega predloga) omogoča ministru, da sam določi pogoje za kandidiranje ter merila za presojo in ocenjevanje za pridobitev finančne podpore, s tem pa omogoča politične zlorabe, pristransko odločanje in korupcijo.
Izpuščeni so pomembni kriteriji, namenjeni zagotavljanju, da so javne spodbude dodeljene upravičencem z ustreznimi zmogljivostmi in izkušnjami, ki zagotavljajo spoštovanje poklicnih in profesionalnih standardov in nimajo neizpolnjenih obveznosti do financerja in do zaposlenih. Gre za upravičen korektiv, namenjen delovnopravni varnosti zaposlenih v podjetjih, ki prejemajo javna sredstva.
Naš predlog zakona omogoča tudi, da se v besedilih razpisov – glede na specifičnost posameznega razpisa – določijo prednostni kriteriji in merila, ki bi dodatno točkovala denimo ohranjanje novinarskih delovnih mest za nedoločen čas, zagotavljanje visoke stopnje pravne zaščite in trajnejše socialne varnosti tako redno zaposlenim kot pogodbeno vezanim novinarjem, zagotavljanje visokih profesionalnih in etičnih standardov na področju novinarskega dela, zagotavljanje visokih standardov novinarske avtonomije in uredniške neodvisnosti ter drugo.
Predvideno je bilo tudi odrekanje javnofinančne podpore ponavljajočim se pravnomočno potrjenim kršiteljem prepovedi spodbujanja k neenakopravnosti in nestrpnosti. Sovražni govor v smislu spodbujanja k neenakopravnosti in nestrpnosti presega okvire zaščite, vsebovane v pravici do svobodnega izražanja, zato ne sodi v polje medijske svobode.

Vladni predlog

Javni pozivi in razpisi
4.b člen
(2) Člane strokovne komisije imenuje pristojni minister v skladu z zakonom, ki ureja uresničevanje javnega interesa za kulturo. Člani strokovne komisije ne morejo biti funkcionarji, poslanci in člani vodstev ali izvršilnih organov političnih strank.
(3) Izplačilo sredstev, ki jih je na podlagi javnih pozivov ali javnih razpisov po 4.a členu tega zakona pridobil posamezni izdajatelj oziroma izvajalec projekta, se z odločbo o sofinanciranju naloži Radioteleviziji Slovenija. Ta odločba predstavlja izvršilni naslov in je izvršljiva neposredno na podlagi zakona.
(4) Posameznemu izdajatelju oziroma izvajalcu projekta se izplačajo sredstva iz prejšnjega odstavka na podlagi izvršljive odločbe, in sicer po sklenitvi pogodbe o sofinanciranju s pristojnim ministrstvom ter na podlagi podanega popolnega zahtevka za izplačilo sredstev.
(5) Postopek javnih pozivov in javnih razpisov, pogoje za kandidiranje ter kriterije in merila za presojo in ocenjevanje vlog prijaviteljev v skladu s tem zakonom in zakonom, ki ureja uresničevanje javnega interesa za kulturo, določi pristojni minister s podzakonskim aktom.
(6) Prejemnik sredstev na javnem pozivu ali javnem razpisu mora pridobljena sredstva porabiti izključno za namen oziroma za sofinancirani projekt, za katerega so bila razpisana in razdeljena. Prejemnik sredstev, ki ni izpolnil zakonskih pogojev ali pogojev, opredeljenih v javnem pozivu ali javnem razpisu, mora pridobljena sredstva vrniti z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva prejema sredstev do vračila.

Predlog SD

Javni pozivi in razpisi
4.c člen
(2) Člane strokovne komisije izmed strokovnjakov za področje medijev imenuje pristojni minister v skladu z zakonom, ki ureja uresničevanja javnega interesa za kulturo. Člani strokovne komisije ne morejo biti funkcionarji, poslanci in člani vodstev ali izvršilnih organov političnih strank.
(3) Pogoji za sodelovanje na razpisih ter kriteriji in merila za presojo in ocenjevanje vlog prijaviteljev se podrobneje določijo v besedilih posameznih razpisov.
(4) Pogoji za sodelovanje na razpisih se lahko nanašajo na:
– ustreznost za opravljanje dejavnosti (vpis v poklicni ali poslovni register, registracija dejavnosti, dovoljenje za izvajanje dejavnosti itd.);
– zagotovljenost ustreznih ekonomskih in finančnih zmogljivosti;
– zagotovljenost ustreznih strokovnih sposobnosti in izkušenj;
– spoštovanje poklicnih in profesionalnih standardov pri dosedanjem delu;
– drugo glede na specifičnost posameznega razpisa.
(5) Na razpisih ne morejo sodelovati:
– fizične ali pravne osebe, ki na dan objave razpisa nimajo izpolnjenih obveznosti (pravne, finančne, pogodbene ipd.) do financerja in njegovih posrednih proračunskih uporabnikov;
– izdajatelji, ki jim je bila v zadnjih dveh letih od dneva objave razpisa najmanj dvakrat s pravnomočno odločbo izrečena globa za kršitev prepovedi spodbujanja k neenakopravnosti in nestrpnosti iz 8. člena tega zakona;
– izdajatelji medijev, katerih odgovorni uredniki ali osebe, ki so jih je nadomeščale, so bili v zadnjih dveh letih od dneva objave razpisa pravnomočno obsojeni za kaznivo dejanje javnega spodbujanja sovraštva, nasilja in nestrpnosti po Kazenskem zakoniku;
– izdajatelji, ki jim je bila v zadnjih dveh letih od dneva objave razpisa najmanj dvakrat s pravnomočno odločbo izrečena globa za prekršek v zvezi s plačilom za delo, delovnim časom, počitki, opravljanjem dela na podlagi pogodb civilnega prava kljub obstoju elementov delovnega razmerja ali v zvezi z zaposlovanjem na črno.
(5) Pri določitvi kriterijev in meril za presojo in ocenjevanje vlog prijaviteljev se upoštevajo naslednja izhodišča:
– pomen izvedbe projekta za uresničevanje javnega interesa na področju medijev;
– presoja vsebinske zasnove projekta;
– presoja strokovnih referenc prijavitelja;
– presoja strokovnih referenc sodelujočih pri izvedbi projekta;
– presoja ustreznosti finančnega načrta realizacije projekta;
– drugo glede na specifičnost posameznega razpisa.
(6) V besedilih razpisov se lahko glede na specifičnost posameznega razpisa določijo tudi prednostni kriteriji in merila, pri čemer se lahko upoštevajo naslednja izhodišča:
– ohranjanje novinarskih delovnih mest za nedoločen čas;
– zagotavljanje visoke stopnje pravne zaščite in trajnejše socialne varnosti tako redno zaposlenim kot pogodbeno vezanim novinarjem, programskim delavcem in drugim ključnim delavcem v medijih;
– zagotavljanje visokih profesionalnih in etičnih standardov na področju novinarskega dela;
– zagotavljanje visokih standardov novinarske avtonomije in uredniške neodvisnosti;
– ureditev pravic in obveznosti novinarjev s kolektivno pogodbo širše ali ožje ravni;
– zagotavljanje rednega izobraževanja in usposabljanja novinarjev, programskih delavcev ali drugih ključnih poklicev v medijih;
– nepridobitnost medija;
– dostopnost programskih vsebin osebam z invalidnostmi v njim prilagojenih tehnikah, oblikah in jezikih;
– zagotavljanje visokih programskih deležev lastne produkcije, slovenskih avdiovizualnih del in slovenske glasbe.
(7) Prednostni kriteriji in merila iz prejšnjega odstavka pomenijo dodatno število točk, ki jih prejmejo projekti, ki te kriterije in merila izpolnjujejo.

Razvid medijev

Vladni predlog dopušča financiranje zasebnih medijev iz družb v državni lasti preko oglaševanja, donacij, plačanih objav in drugih storitev. Brez zahteve po transparentnosti in brez nadzora.

Vladni predlog

Ni takšnega določila.

Predlog SD

Razvid medijev
12. člen
(4) Pristojno ministrstvo obdeluje podatke iz prvega odstavka tega člena z namenom izvajanja nadzora nad določbami tega zakona ter zagotavljanjem transparentnosti delovanja, upravljanja, lastništva in financiranja medijev.
(6) Na podlagi pisne zahteve pristojnega ministrstva ali Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije mora izdajatelj in operater poslati ali dati na voljo tudi druge podatke, s katerimi razpolaga, kadar so ti podatki potrebni za izvajanje njunih pristojnosti, določenih v predpisih s področja medijev, ali za jasno opredeljene statistične namene in analize na področju medijev. V zahtevi mora biti jasno naveden namen uporabe podatkov. Podatki, ki se zahtevajo, morajo biti sorazmerni z namenom, za katerega bodo uporabljeni.
(7) Pravne osebe, ki jih kot zavezance za informacije javnega značaja določa zakon, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, morajo vsako leto do konca februarja pristojnemu ministrstvu poslati podatke o višini sredstev ali drugih prispevkih, namenjenih financiranju dejavnosti na področju medijev v preteklem letu, vključujoč sredstva in druge prispevke, namenjene oglaševanju, sponzoriranju in promocijskemu umeščanju izdelkov v medijih, plačila za objavo naročenih programskih vsebin v medijih in donacije izdajateljem, in podatke o končnih prejemnikih (izdajateljih) teh sredstev oziroma prispevkov. Pristojno ministrstvo te podatke javno objavi na svoji spletni strani.

Ozko razumevanje slovenske glasbe

Vladni predlog bistveno oža razumevanje slovenske glasbe, saj kljub domači produkciji ne dopušča sklad, petih v drugih jezikih.

Vladni predlog

Delež slovenske glasbe
87. člen
(3) Med slovensko glasbo se vštevajo skladbe, ki so:
– izvajane v slovenskem jeziku; ali
– instrumentalne skladbe, ki so producirane ali izdane v Republiki Sloveniji.

Predlog SD

Delež slovenske glasbe
87. člen
(3) Med slovensko glasbo se vštevajo skladbe, ki so:
– izvajane v slovenskem jeziku; ali
– producirane ali izdane v Republiki Sloveniji.
Socialni demokrati
Socialni demokrati smo napredno politično gibanje, ki uresničuje idejo socialne demokracije v Sloveniji 21. stoletja. Povezujemo in organiziramo ljudi v močno politično silo, sposobno ustvarjati napredne spremembe. Verjamemo v enakost, solidarnost, svobodo, pravičnost, mir in sodelovanje. Vedno na strani ljudi.

Prijavi se na novice!