Tako vzneseno je 17. avgusta 1919 Jožef Klekl mlajši v Novinah pospremil zgodovinski dogodek, ko so prekmurski Slovenci po 900 letih znova postali del matičnega naroda.
Nerodnost pri izgovorjavi ö – jev in ü – jev razkriva, da nisem rojen Prekmurec. Sem pa ponosen in srečen, da sem si pred več kot 40-leti Prekmurje izbral za svoj dom; da sem si v Prekmurju ustvaril družino in spletel številna prijateljstva.
Izhajam iz majhne – odročne Koroške vasice Libeliče. Vprašali se boste »kakšno povezavo ima priključitev Prekmurja k Sloveniji z majhnim krajem na meji z Avstrijo?« Tako Prekmurje kot Libeliče sta po prvi svetovni vojni in pariški konferenci, kjer so risali meje na tleh razrušene Evrope, pripadla Sloveniji oziroma Jugoslaviji. Libeliče po junaškem uporu proti sklepu velikih sil, da naj pripadejo Avstriji.
Pariška mirovna konferenca ni bila naklonjena Slovencem, ki smo tedaj izgubili več kot tretjino etničnega ozemlja na severu in zahodu. Čeprav je od te za Slovence tako usodne konference minilo več kot sto let, še vedno niso znane vse podrobnosti njenega poteka in predvsem zakulisnih odločitev in mešetarenj. Če ne bi bilo zavednih Slovencev oziroma Prekmurcev, med katerimi gre vodilno mesto dr. Matiji Slaviču, ob njem še dr. Francu Kovačiču, Jožefu Kleklu st., dr. Francu Ivanociju, Jožetu Jeriču, Francu Temlinu ter številnim drugim, bi bila tudi usoda prekmurskih Slovencev lahko drugačna. V času, ko se celo nekateri takratni vodilni slovenski politiki skoraj niso zavedali, da obstajajo prekmurski Slovenci, so oni verjeli v skupno državo, boljše življenje in v svobodo. Verjeli so v dan, ko biti Slovenec ne bo pomenilo biti več tlačan.
Prekmurci so skoraj tisoč let čakali na združitev z matičnim narodom in 17. avgusta 1919 so jo dočakali. Ves ta čas so ohranjali in negovali svojo bit. Navedeno dejstvo največ pove o neizmerni srčnosti, narodni zavesti in karakterju Prekmurcev. Združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom je zato svetel trenutek naše zgodovine; zgodovine slovenskega naroda!
Zgodovina slovenskega naroda je prežeta s pritiski, poskusi podrejanja in z izgubo narodnostnega ozemlja. V preteklosti smo bili izpostavljeni številnim težkim preizkušnjam. A se nismo vdali v usodo, pač pa smo pogumno stopili skupaj! Zato smo kot narod obstali in zato danes živimo v samostojni državi!
Tudi v teh dneh, ko se soočamo s posledicami katastrofalnih poplav, ki so v začetku meseca prizadele dobršen del Slovenije, nam ne manjka poguma. Ne manjka pa nam niti čuta za sočloveka, solidarnosti in nepredstavljive moči, ki jo premoremo v najtežjih trenutkih.
V velikih preizkušnjah se pokaže največje srce. Duh solidarnosti, skrb za sočloveka in neuničljiva volja stojijo nasproti neizprosnosti te strašne ujme. Da znamo Slovenci stopiti skupaj, ko je najhujše, smo dokazali že velikokrat. Na tisoče prostovoljcev, ki odpravlja posledice poplav in plazov; ponujena začasna bivališča za ljudi, ki so ostali brez lastnega doma; takojšnja pomoč v hrani in drugih potrebščinah; zbrana finančna sredstva za prizadete… to znova dokazujejo.
Pred nami je veliko dela, da obnovimo najbolj prizadete kraje, kot so Črna na Koroškem, Mežica, Mozirje, Luče ter kraji na območju Solčave in Ljubnega ob Savinji, pa tudi kraje na Gorenjskem in v Prekmurju. Pri tem nismo sami. Sosednje države, države članice EU in države na območju nekdanje Jugoslavije so nam takoj ponudile pomoč – od zalog ustekleničene vode in drugih življenjskih potrebščin do inženirskih vojaških in civilnih enot, ki gradijo zasilne mostove in pomagajo čistiti nanose rek in plazov. Pomoč hrvaške vojske je denimo pripomogla k temu, da v Prekmurju ni bilo večje katastrofe. Njihovi piloti helikopterjev so skupaj z našimi uspeli zajeziti nasip na Muri, ki je popustil, zaradi česar so številnim krajem grozile večje poplave.
Že nekaj dni po ujmi je Slovenijo obiskala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Sam pa sem se pogovarjal z evropsko komisarko Eliso Ferreira, ki je odgovorna za področje kohezije in razvoja. Predstavniki Evropske unije so nam zagotovili, da so nam na voljo evropska sredstva za obnovo.
Na Ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj že od prvega dne izvajamo vse ukrepe, da bomo pripravili in v rokih oddali vlogo za nepovratno pomoč Solidarnostnega sklada EU po uničujočih poplavah. Že danes je jasno, da bo škoda, ki so jo povzročili poplave in plazovi ogromna in da bo Slovenija upravičena do te pomoči. Preučujemo tudi možnosti prerazporeditve kohezijskih sredstev iz obdobja 2014-2020, ki bi jih lahko uporabili za sanacijo škode po poplavah. Pri tem gre za morebitna neporabljena sredstva ali za sredstva projektov v izvajanju, ki jih zaradi posledic poplav ne bo možno dokončati. Na voljo je lahko tudi del sredstev Programa evropske kohezijske politike v obdobju 2021-2027, ki smo ga letos v Sloveniji začeli izvajati. Program je namenjen investicijam v razvoj in vsaj delno ga lahko prilagodimo.
Sredstva torej so na voljo. In ker sem veliko med ljudmi, vem, da imamo tudi potrebno znanje ter sposobne, ustvarjalne in delovne ljudi. Ni vprašanje, ali bomo uspeli pridobiti evropska sredstva, ki so nam na voljo. Kot tudi ni vprašanje, ali bomo uspeli sanirati škodo po poplavah. Odgovor je samo eden: Bomo, skupaj bomo uspeli!
Krize niso samo preizkušnje, so tudi priložnosti za pozitivne spremembe. Podnebne spremembe, ki se kažejo tudi v naravnih katastrofah, so realnost. Če to želimo priznati ali ne. Na nas je, da se odločimo, kako se bomo nanje odzvali; kaj bomo storili, da upočasnimo globalno segrevanje; in kakšen življenjski prostor bomo zapustili našim otrokom.
Spoštovani.
Danes, na predvečer dneva združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, se s proslavo na Prekmurskem trgu v Ljubljani spominjamo množičnega zborovanja 17. avgusta 1919 v Beltincih, kjer so Prekmurci plebiscitarno podprli priključitev Prekmurja k matici.
Pred štirimi leti, ob stoletnici tega dogodka, je Mestna občina Ljubljana uredila Prekmurski trg in postavila spomenik. Prekmurci smo tako v Ljubljani dobili svoje obeležje, ki simbolizira združevanje.
Združena in povezana Slovenija je močna Slovenija! In Prekmurje je njen nepogrešljiv del.
Prekmurje je bilo in je tudi danes svojevrstna multikulturna skupnost, kjer v medsebojnem spoštovanju živijo ljudje različnih narodnosti in veroizpovedi; ljudje različnih tradicij in z različnim zgodovinskim spominom. Hkrati pa geografska lega Prekmurja, ki meji na tri sosednje države, ob odprtih mejah znotraj EU ponuja priložnosti za čezmejno sodelovanje in povezovanje s sosednjimi državami; kar prinaša prednosti življenja ob meji – od oblikovanja čezmejnega trga delovne sile, skupnega reševanje okoljskih problemov do kulturnega, znanstvenega in poslovnega sodelovanja.
Če o Prekmurju še pred desetletji številni Slovenci niso vedeli skoraj nič, je danes drugače. Tudi po zaslugi številnih znanih Prekmurcev. Prekmurje se gospodarsko razvija, krepi se turizem. Kakovost življenja tamkajšnjih prebivalcev je iz leto v leto boljša. Največ zaslug za to imajo Prekmurci sami. So kot udarna pest, kot sila, ki gre naprej v boljši jutri.
Širok je duh in odprto je srce Prekmurcev. Kot so široke in odprte prekmurske ravnice.
Tega nisem prebral v zgodovinskih knjigah. To vem iz lastnih izkušenj – kot prišlek, priženjen v Prekmurje. Prepričan sem, da ste Prekmurci odprli svoja srca in po lastnih močeh pomagali prizadetim v poplavah ne le v Prekmurju, temveč v vseh krajih Slovenije, ki jih je prizadela naravna katastrofa.
Spoštovane Prekmurke, spoštovani Prekmurci ob jutrišnjem prazniku vam kličem: »Veseli se, dobro slovensko lüdstvo!«
Živelo Prekmurje! Živela Slovenija!
Zrim za vključitev sanacije nasipov na Muri v zakonodajo, ki bo odpravljala... 
