Občine so v času epidemije v prvi bojni liniji
V petem spletnem pogovoru je dr. Jernej Štromajer z županjo Ptuja Nuško Gajšek, z županom Murske Sobote dr. Aleksandrom Jevškom, z županom Ajdovščine Tadejem Beočaninom in podžupanom Velenja Petrom Dermoljem govoril o tem, kako so se občine organizirale v času epidemije, s kakšnimi težavami se občine soočajo na terenu, kako jim lahko pomaga država in kaj občine pričakujejo od nje.
“Občine smo v času te krize v prvi bojni liniji, tako organizacijsko in finančno,” je uvodoma ocenil dr. Aleksander Jevšek, župan Mestne občine Murska Sobota. “Sedaj se je pokazalo, koliko problemov se je nakopičilo v letih, ko so se menjavali župani in ministri, ostajali pa so uradniki in problemi.”
Nuška Gajšek, županja Mestne občine Ptuj, ocenjuje, da so bile tudi občine postavljene pred dejstvo, tako kot celotna družba: “Vsi skupaj smo sedli za mizo in dorekli prvi protokol delovanja in organiziranja. Sproti se prilagajamo in organiziramo. Vsi na lokalni ravni so vzeli stvari resno, zato nimamo velikih težav.”
Jevšek kot predsednik Skupnosti občin Slovenije pozdravlja novo delovno skupino za lokalno samoupravo, ki mora rešiti težave lokalnih skupnosti pri težavah pri izvajanju nalog za boj proti epidemiji. Občine so že dale pripombe na obstoječi zakon, kot tudi nov paket ukrepov. Ocenjuje, da je prvi zakonski paket ukrepov v veliki meri nejasen, kar otežuje delo lokalnim skupnostim, gospodarstvu in ljudem. “Eno od mnogih vprašanj, ki ostajajo odprte, je plačilo razlike, ki je sedaj starši ne plačajo za oskrbo v vrtcih. Pričakujemo, da bo država nase prevzela plačilo te razlike, kar že počnemo, a to na drugi strani povzroča tudi velikanski likvidnostni izpad za občine.”
Jevšek med problemi našteva tudi skrajšanje plačilnih rokov in druge težave likvidnostne narave. Te bo ptorebno rešiti, saj bodo v nasprotnem primeru občine nesposobne sodelovati pri zaganjanju družbe in gospodarstva po krizi: “Ko se celotna družba pogovarja o tem, kako zagnati gospodarstvo po krizi. Občini imamo pripravljene projekte, ki so bili sedaj praktično ustavljeni, zaustavljeni so evropski viri financiranja, investicije v šole, vrtce, šport.”
Jevšek opozarja, da bodo občine težko vzdržale do konca leta: “Vlado smo pozvali, da izplača tisto povprečnino, ki so jo obljubili v koalicijski pogodbi. To je še vedno manj od tega, kar občine financiramo za izvajanje zakonskih nalog, ki jih predpisuje države.” Pri tem to podkrepi s primeri, saj recimo Velenje na prebivalca dobi 225 € premalo, Ptuj pa na primer 196 € na prebivalca premalo. Opozarja, da je nemogoče čakati na napovedan rebalans, ki naj bi poskrbel za plačilo vseh nastalih razlik. Zato morajo občine te razlike pokrivati iz svojih izvirnih prihodkov, “to pa otežuje nujno potrebne investicije, ki jih moramo občine izvajati za to, da skrbimo za kakovost življenja ljudi.”
Dr. Aleksander Jevšek, Tadej Beočanin, Nuška Gajšek in Peter Dermol
Pred posebnim izzivom so se znašli v Velenju, ko so iz medijev izvedeli, da bodo v tamkajšnjem hotelu namestili 42 oseb za bivanje v karanteni. Podžupan Velenja Peter Derlom poudarja, da je Velenje znano kot mesto solidarnosti, ki je od razglasitve epidemije sprejelo vrsto ukrepov, da se zmanjšajo tveganja za prenos bolezni. Brez ustreznega načrtovanja oskrbe in varovanja ljudi v karanteni, pa tudi zdravstvenih storitev. “To pomeni, da so predhodno sprejeti ukrepi izničeni, če tudi namestitev ljudi v karanteno ni izvedena na ustrezen način,” Dermol kritično ocenjuje pomanjkanje ustrezne komunikacije z lokalno skupnostjo, čeprav so se nato z organizacijskim odzivom, logistiko in oskrbo ljudi tudi tokrat izkazali kot odlični gostitelji: “Poskrbeli smo za njihovo varovanje, za oskrbo in prehrano, za odvoz odpadkov in vse ostale storitve. Hitro smo vzpostavili sistem, ker smo se odločili, da jim bomo zagotavljali visoko kakovost bivanja. Zato smo zahtevali tudi dodatne zdravniške preglede, da njim in javnosti damo vedeti, da bomo zanje poskrbeli.”
Ajdovski župan Tadej Beočanin je opozoril na dejstvo, da so se občine srečale s številnimi težavami pri oskrbi z zaščitno opreme: “Dejstvo je, da država tudi v rezervah ni imela zadosti opreme v rezervah za oskrbo zdravstvenih delavcev, kaj šele vseh ostalih.” To so rešili z donacijami in prav danes prevzeli 30.000 mask in 30 termometrov iz pobratenega mesta na Kitajskem, delno pa z donacijo azijske podružnice podjetja Pipistrel. “Izkoristili smo vse kanale, da smo zagotovili zaščitno opremo za vse na izpostavljenih mestih. Za občane smo pripravili maske, ki smo jih izdelali sami, doslej izdelanih 100.000 kosov.” Zato situacijo na Ajdovskem ocenjuje kot mirno, ljudje spoštujejo ukrepe in so se tudi sami zelo dobro samoorganizirali. Občina jim pomaga po svojih močeh, tako je denimo priskrbela razkužila za razkuževanje v večstanovanjskih stavbah.
“Jaz verjamem, da se bo ta povezanost v skupnosti ohranila tudi v bodoče. Tudi ukrepi občine bodo v prihodnje šli v tej smeri. Kot družba potrebujemo vse njene sestavne dele, kot so javno zdravstvo, javno šolstvo, javne vrtce in druge javne storitve. Pomembne so tudi nevladne organizacije, ki opravljajo zelo pomembno družbeno delo. Od pomoči občanom, razdeljevanja hrane, psihosocialne pomoči. Samo želim si lahko, da se bo ta povezanost med ljudmi kljub socialni distanci ohranila tudi po krizi,” pravi župan Ajdovšine Tadej Beočanin.
Nuška Gajšek je spregovorila tudi o ceni, ki jo ima samoizolacija za mesta, kot je Ptuj, kjer so v zadnjih letih veliko truda vložili v oživljanje mesta s številnimi dogodki in festivali: “To je težko vprašanje. Smo povezani z vsemi organizatorji številnih dogodkov. Za del teh dogodkov in festivalov smo se že organizirali in jih prestavili na kasnejše obdobje, za del teh dogodkov pa še ni jasno, kako bo z njimi. Vsi skupaj bomo imeli veliko škodo, od organizatorjev do samega mesta. Zato ima situacija nepopravljive posledice za kulturni utrip našega mesta.”
Dr. Aleksander Jevšek je kljub ukrepom napovedal, da bo v Murski Soboti tudi letos stal prvomajski mlaj: “To je simbol in praznik delavstva. Letos je delavski razred na veliki preizkušnji, saj bo kriza odnesla veliko delovnih mest. Zato je opominjanje na pravice delavcev letos še toliko bolj pomembna.”
Opozarja na to, da nekatere lokalne skupnosti ravnajo solistično in populistično ter v tem času enostransko odpisujejo nekatera plačila: “Dejstvo je, da bodo takšne odpustke na koncu vedno plačali občani. Mi želimo iti naproti tistim, ki imajo s tem težave, recimo z odlogom plačila. Sicer pa moramo biti pri tem zelo previdni. Smo povezani z obrtno in gospodarsko zbornico, kjer skupaj svetujemo glede dostopnosti ukrepov in pomoči.”
Peter Dermol zato navaja odločitev, da v Velenju v tem času ne ustavijo gradbenih projektov: “Velenje ni ustavljalo gradbišč. Mi peljemo projekte iz celostnih teritorialnih naložb, tudi zato, ker imamo slabe izkušnje iz preteklosti, ko je zaradi propada Vegrada ostalo brez dela veliko naših ljudi in delavcev iz tujine. Naš odgovor je jasen: z nadaljevanjem investicij želimo prispevati k gospodarski rasti, ljudem želimo omogočiti delo, pri tem pa poskrbeti tudi za njihovo varnost in preskrbo. Tudi v tem času moramo izkoristiti vsa razpoložljiva sredstva, ki so na voljo.” To ni vedno enostavno, saj – kot pravi – je danes “največje vprašanje, na kakšen način iskati ravnotežje med ukrepi za blaženje epidemije, na drugi strani pa skrbeti za gospodarstvo in potrebe ljudi.”
Nuška Gajšek je poudarila, da je potrebno ljudem pomagati, da pa bodo občine same težko kos vsem prošnjam in potrebam. “Ljudje, ki ne opravljajo svoje dejavnosti, kljub ustavitvi še vedno plačujejo vse stroške. Deležni smo številnih prošenj, vendar sami ne moremo pomagati pri vsem. Zato predlagamo, da se uvede po zgledu oprostitve prispevkov tudi nek pavšalni znesek za financiranje obratnih stroškov različnih dejavnosti.”
Peter Dermol pričakuje, da bo vračanje javnega življenja postopno in premišljeno: “Če kdaj, se je potrebno sedaj naučiti spoštovati tisto, kar imamo. Želimo si postopnega sproščanja. Mi smo recimo zaprli tržnico, sedaj pa jo želimo postopno odpirati, vendar tako, da ne povečujemo tveganja. Vsak ukrep je potrebno izpeljati premišljeno. Ne želim pa si, da bi ljudem obljubljali odpiranje, nato pa te obljube zaradi tveganj ne bi držali. Ta negotovost se odraža tudi v družbeni miselnosti.” Pri tem pričakuje, da bodo v drugem paketu ukrepov v ospredje prišle tudi lokalne skupnosti: “Vse občine bomo morale sprejeti rebalans proračunov, že dvakrat smo izpraznili svojo proračunsko rezervo, tudi zavoljo storitev za osebe v karanteni v Hotelu Paka.” Tadej Beočanin pri tem dodaja: “Vsekakor je jasno, da bomo vsi skupaj napeti sile, da Slovenijo vrnemo v normalen tek.”
Pri tem občine pričakujejo povečanje obsega dovoljenega zadolževanja, sprostitev vseh razpisov za sofinanciranje investicij, prenos kmetijskih zemljišč za občine, da organizirajo samooskrbo s hrano, pa tudi prenos praznih poslovnih prostorov države, saj imajo lokalne skupnosti ideje za njihov zagon, nove dejavnosti in nova delovan mesta. Ključno pa je, da bo potrebno sprostiti tudi sredstva kohezijskih skladov. “ Občine več nimamo denarja za zalaganje projektov, ampak potrebujemo denar takoj. Izvajamo odprte projekte, novi projekti so ustavljeni. Ta krč je potrebno nemudoma sprostiti,” poudarja Jevšek.
Župani so bili v debati kritični do omejitev gibanja znotraj občinskih meja, Nuška Gajšek pa posebej tudi na omejitve za starejše: “Problematična je ta medgeneracijska delitev ljudi na stare in mlade. Ta ukrep bi bilo potrebno odpraviti.”
Povej svetu!
