Vladna večina z nesprejemom predlogov SD sporoča, da naraščajoča brezposelnost v Sloveniji zanjo ni problem

Na zahtevo Poslanske skupine Socialnih demokratov je minuli petek v Državnem zboru potekala seja Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide na temo problematike vse večje negotovosti na trgu dela zaradi epidemije, predvsem naraščajoče brezposelnosti. Te se po prepričanju Socialnih demokratov vlada ne loteva z zadostno pozornostjo in potrebnimi ukrepi.

“Zdravstvena kriza prehaja v gospodarsko, ta pa v socialno, na kar kažejo podatki o brezposelnosti, ko se je število brezposelnih od pričetka epidemije povečalo kar za 10.000, 35.000 gospodarskih subjektov, kar zajema dobro tretjino zaposlenih v Sloveniji, pa koristi ukrep čakanja na delo od doma. To so podatki, ki nas morajo skrbeti,” je na seji odbora uvodoma poudaril poslanec Socialnih demokratov Soniboj Knežak.

Temu pritrjuje tudi uradna statistika evidenc Zavoda za zaposlovanje, iz katere je razvidno, da je bilo konec aprila na zavodu registriranih 88.648 brezposelnih, kar je 10.793 oseb oziroma 13,9 % več kot marca in 14.683 oseb oziroma 19,9 % več kot aprila lani. Brezposelnost se je tako na mesečni kot na letni ravni povečala v vseh območnih službah Zavoda za zaposlovanje, 20. maja je zavod beležil že 90.319 brezposelnih. V aprilu je bilo na novo prijavljenih brezposelnih kar 14.419 oseb, kar na mesečni ravni predstavlja 83,7 % povišanje. Prav tako se je občutno povečalo število presežnih delavcev, število stečajnikov in tistih, ki jim je prenehala pogodba za določen čas.

Zaskrbljenost je po prepričanju Knežaka še toliko večja ob napovedih domačih in tujih institucij o občutenem nižanju gospodarske aktivnosti v Sloveniji. Evropska komisija za Slovenijo napoveduje drugo najslabšo gospodarsko rast med državami EU ter dejstvu, da je Slovenija majhno in odprto gospodarstvo in kot tako še posebej izpostavljeno učinkom svetovne pandemije. Kot je povedal poslanec, sprejeti ukrepi vlade sicer deloma blažijo posledice krize, so pa ti po njegovem nedorečeni, kratkoročni in podprti s premalo socialnega dialoga. Prav tako po njegovem ni bilo zadostnega posluha za konstruktivna dopolnila opozicije, ki je tekom sprejema prvih dveh protikorona zakonskih svežnjev predlagala niz rešitev za izboljšanje ukrepov.

“Na nesodelovanje so opozarjali vsi, sindikati in delodajalci, z zakonskimi predlogi so bili tako kot opozicija soočeni tik pred zdajci, zato pričakujem, da pogovor s socialnimi partnerji pred sprejemom tretjega paketa ni le muha enodnevnica, da bo vlada še naprej vodila socialni dialog,” je bil kritičen Knežak. Po oceni poslanca vlada tudi ni dovolj pripravljena, kot je slikovito poudaril, na “day after”, saj gre pri dosedanjih ukrepih po njegovih besedah za pakete “prve pomoči” brez premisleka kako naprej, tudi glede stanja na trgu dela. Optimizem državne sekretarke, ko je ta na odboru povedala, da se stanje glede brezposelnosti umirja, pa je po mnenju Knežaka preuranjen, še več, poslanec je izrazil zaskrbljenost, ko veliko slovenskih podjetij v prihodnje napoveduje odpuščanja, med temi tudi Gorenje in Revoz. “Ukrepi tudi ne naslavljajo panog, ki so še posebej prizadete, avtoprevoznikov, kulturnikov, vseh, ki se ukvarjajo s prireditvami, koncerti.., na drugi strani pa se je država zadolžila za več milijard ter denar dala tudi skupinam, ki v tej krizi niso bile neposredno prizadete,” je bil jasen.

Po prepričanju Knežaka bi morali ukrepi panoge in dejavnosti naslavljati enakovredno, da bi bili na “tekmi trga” vsi v enakovrednem položaju. “V prihodnje namesto monologa pričakujemo dialog, prav tako tudi okrepitev inšpekcijskih služb, ki so glede na opozorila močno podhranjene in tako ne morejo opravljati zadostnega nadzora nasproti kršitvam delovno-pravne zakonodaje,” na kar je poslanec Socialnih demokratov nedavno opozoril tudi s poslansko pobudo za okrepitev inšpekcije za delo. Da je kršitev pravic delavcev čedalje več, je na seji potrdil tudi Goran Lukič iz Delavske svetovalnice, ko kriza ni izbrisala realnosti slabih praks kršenja delavskih pravic, temveč te še krepi. Na odboru je nanizal primere novih praks delodajalcev, ki so se “hitro prilagodili na nove razmere”, med drugim je opozoril na neplačevanje prispevkov za poklicno zavarovanje, nezakonite odpovedi, pomanjkanje sodnega varstva ter hitre prilagoditve ukrepov karantene za delavce iz tujine. “Sistem je pospešil slabe delodajalce, prihaja do veriženja kršitev pravic delovne zakonodaje,” je bil na odboru kritičen Lukič.

Poslanec Socialnih demokratov mag. Marko Koprivc je v razpravi še posebej opozoril na problematiko naraščajoče revščine kot posledice vse bolj izrazne socialne krize: “Humanitarne organizacije, med drugim Rdeči križ in Karitas, opozarjajo na kar 10 % porast potreb ljudi po pomoči v zadnjih mesecih, kar je alarm za ukrepanje.” Po prepričanju Koprivca bi bilo od vlade v nastalih razmerah pričakovati dolgoročno strategijo za trg dela, kot ostali opozicijski poslanci pa je tudi Koprivc na odboru izrazil skrb glede pomanjkanja socialnega dialoga. “Prvič pod aktualno vlado se je Ekonomsko-socialni svet sestal 15. maja, kar je dva meseca po pričetku epidemije, čeprav je pristojni minister na zaslišanju pred Državnim zborom napovedal socialni dialog,” je bil kritičen, ob tem pa je spomnil tudi na obračunavanja vlade s policijskim sindikatom, kar po njegovem kaže na pravi odnos vlade do socialnih partnerjev.

Koalicijska večina je po koncu razprave na seji odbora zavrnila vse tri predlagane sklepe Socialnih demokratov, da vlada s socialnimi partnerji sklene sporazum za daljnosežno reševanje ekonomskih in socialnih posledic epidemije, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pa v mesecu dni pripravi poročilo o sprejetih ukrepih, s poročilom o rezultatih na trgu dela na področju politike zaposlovanja. Prav tako so v SD predlagali, da ministrstvo v roku treh mesecev pripravi analizo sprememb na trgu dela in novih oblikah dela, s poudarkom na delu od doma in vplivu digitalizacije na delo.

“Socialni demokrati smo razočarani, da vlada še vedno ne prepoznava zaskrbljujočega stanja na trgu dela in se kot kaže tudi v bodoče ne bo ukvarjala s pripravo ter realizacijo celostnega načrta za vse bolj perečo problematiko brezposelnosti, ki zadeva na desettisoče državljank in državljanov Slovenije,” je po odboru sklenil Knežak.

Tudi sicer Socialni demokrati ocenjujejo, da je vlada do problematike brezposelnosti mačehovska, po besedah obeh poslancev Socialnih demokratov, ki sta sodelovala na odboru, ta le dopolnjuje delne rešitve iz enega v drugi protikorna paket:  “Stiske gospodarstvenikov iz različnih panog, skrb zaposlenih in obup posameznikov, ki so bili iz do sedaj sprejetih ukrepov izpuščeni, pa so vse večje.” Socialni demokrati so tudi že večkrat opozorili, da gre pri nenadnem preklicu epidemije vlade bolj kot za strokovno za politično odločitev, kar po njihovo vpliva tudi na trga dela. “Namesto tega, da bi se vlada osredotočila na ukrepe, ki bi preprečevali še višjo brezposelnost, pa jo ta z rokohitrskimi prijemi še pospešuje,” so bili po seji kritični pri Socialnih demokratih, ki ob zavrnitvi sklepov napovedujejo nadaljnje aktivnosti glede problematike naraščajoče brezposelnosti v Sloveniji.