Avtoriteta in odgovornost

Kaj imajo skupnega oblastniki, sodniki, politiki, uradniki…? Odgovor, ki se mi poraja, so moč, avtoriteta, oblast in s tem povezana odgovornost.

Belgijski psiholog Paul Verhaeghe meni, da avtoriteta sloni na zunanjem viru, v katerega človek verjame, in se mu prostovoljno podredi. S tem sprejme avtoriteto posameznika ali institucije, ki ima moč odločanja za posameznika in družbo.

Vprašanje pa je, kaj se zgodi, če posameznik ali institucija ne izvaja pooblastil v dobro večine, ki ji je dala ta nadzor? Pooblastilo se ji vzame in prenese na nekoga drugega, s tem se ji odvzame moč, ki je lastna avtoriteti, če ta ne dela v dobro večine.

Koncept odgovornosti je izredno zapleten. Zato je bolj smiselno, da ne govorimo o “odgovornosti”, temveč o odgovornosti na določenih področjih in v določenih okoliščinah. O moralni in družbeni odgovornosti. Odgovornosti za dejanja, prepričanja ali čustvena stališča. O individualni, institucionalni in kolektivni odgovornosti.

Kaj je torej odgovornost ministra dr. Vaska Simonitija?

Ali je odgovornost ministra za neučinkovito ukrepanje pri omejevanju in odpravi posledic popolne blokade dela in izvajanja storitev na področju kulture zaradi omejevalnih ukrepov boja proti epidemiji virusa Covid-19?

Ali je odgovornost ministra za napade na svobodo in neodvisnost novinarskega dela ter poskus omejevanja neodvisnosti in pogojev za delo javnega servisa RTV in STA? Ali je odgovornost ministra za zadrževanje izplačevanja finančnih sredstev za že opravljeno delo na področju filma in filmske produkcije? Ali je odgovornost ministra za nesmiselno deložacijo najemnikov prostorov na lokaciji Metelkova ulica 6? Ali je odgovornost ministra za politični odvzem statusa samozaposlenega v kulturi? Ali je odgovornost ministra za neplačevanje socialnih prispevkov samozaposlenim v kulturi? Ali je odgovornost ministra za retrogradno vodenje kulturne politike in suspenz socialnega dialoga?

Osebno sem prepričan, da je minister za ta dejanja odgovoren.

Minister je odgovoren tako subjektivno kot tudi objektivno. Minister deluje v nasprotju z javnim interesom. Tega na področju njegove pristojnosti opredelujejo normativni akti. Minister je s tem trajno izgubil zaupanje strokovne in zainteresirane javnosti. S svojimi dejanji je izgubil legitimnost za opravljanje naloge ministra za kulturo, ki so določene z Zakonom o Vladi Republike Slovenije ter drugimi zakoni in predpisi.

Spoštovani minister Simoniti, izgubili ste zaupanje. Da ne bom samo kritiziral, vam kljub vloženi interpelaciji, pošiljam tri predloge ukrepov v razmislek.

Lahko in moralo bi biti drugače.

1. Uvedba t. i. »bona za kulturo« v višini 25 €, ki bi ga prejela vsaka polnoletna oseba. Tak ukrep je že bil uporabljen na Slovaškem, v Nemčiji, Veliki Britaniji in Belgiji. Bon bi imel zelo podobne parametre kot že predlagani bon za turizem. Glede na trenutni izračun za potrošnjo za bone za turizem je glede na višino predloga »bona za kulturo« mogoče sklepati, da bi za celoten ukrep potrebovali približno 40 milijonov €. Slednje glede na celoten obseg sredstev za kulturo, ki jih potroši prebivalstvo, predstavlja relativno majhen delež, in sicer približno 7 % (poraba za kulturo se je v letih 2010 do 2015 gibala med 500 in 600 milijoni).

2. Vrednotnice so sistem, ki jih t. i. protikoronski paketi že poznajo za turistične pakete. Ukrep je zelo pomemben tudi za kulturo, saj so tudi organizatorji kulturnih prireditev (koncerti, gledališče, kino …) izdali veliko število vstopnic, dogodkov pa zaradi pandemije ne bo možno izvesti. Soroden problem imajo tudi abonmaji, ki jih je potrebno vključiti. Ukrep vrednotnic bi za organizacije, ki prirejajo kulturne dogodke, predstavljal enega pomembnejših ukrepov, saj nagovarja vprašanje likvidnosti, ki bi v primeru preveč zahtevkov za povrnitev sredstev lahko imele resne posledice za kulturne organizacije.

3. Ustanovitev sklada z nepovratnimi sredstvi na področju kulture. Zaradi pandemije COVID-19 se dogajajo situacije, ko bodo tako javne kulturne institucije kot nevladne organizacije za nemoteno izvedbo javnih projektov in programov potrebovale dodatna sredstva, ki jih ne bo možno zagotoviti s sredstvi iz razpisov. Sklad bi saniral dogodke, ki jih je prekinila razglasitev epidemije, in omogočil normalno izvedbo programa ali projekta, ki je v javnem interesu. Iz sklada bi lahko krili tudi vsaj del izpada iz prodaje za organizacije, ki imajo slednje v finančnih konstrukcijah svojih programov in projektov.

Če bi si spoštovani minister Simoniti želeli dialoga, bi imeli veliko sogovornikov, ki bi skupaj z vami iskali rešitve. Primere dobre prakse sodelovanja vseh deležnikov kulture imamo v Avstriji, na Finskem in tudi v vam tako ljubi Madžarski.

Kot glasbenik sem imel možnost igrati v skoraj vsaki slovenski vasi, v koncertnih dvoranah po Evropi, Aziji in severni ter južni Ameriki. Pogosto je bil koncert 8. februarja, na praznik slovenske kulture. Lansko leto sem na ta dan igral v Münchner Künstlerhaus-u, kjer sem ponosno kot interpret predstavljal slovensko ustvarjalnost. Vloga vsakega ministra za kulturo je, da zagotavlja kulturnicam in kulturnikom možnost kreativnega dela. Vloga ministra je, da se v tem materialnem svetu na sejah vlade bori za pravice in položaj slovenske kulture. Naloga ministra ni, da deložira, da po lastni presoji sam ureja register samozaposlenih v kulturi in se ne drži zakonskih obveznosti.

V teh težkih časih potrebujemo ministra ali ministrico z vizijo, voljo do dialoga in dela, ministra za kulturo in ne proti njej.