Knežak je uvodoma v obrazložitvi poslanskega vprašanja opozoril, da smo v zadnjem obdobju priča pritiskom in obračunavanjem z delavskimi predstavniki v več različnih slovenskih podjetjih ter drugim oblikam izigravanj in neupoštevanjem Zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju.

Kot prvi tak primer je poslanec navedel pisni opomin pred odpovedjo v Dravskih elektrarnah Maribor (DEM), ki ga je bil zaradi kritičnega zapisa v javnosti deležen Vladimir Šega, dolgoletni predsednik sveta delavcev DEM. Direktor Dravskih elektrarn Maribor, namreč dolgoletnemu predsedniku sveta delavcev v podjetju očita, da je s pismom v Večeru kršil komunikacijski pravilnik. Slednje je Mato Gostiša iz Študijskega centra za industrijsko demokracijo komentiral na način, da: “Pri tem je prepoved tako zelo absolutna, da ni prav nič pomembno, ali je s konkretno komunikacijo res povzročena kaka škoda delodajalcu ali ne, ali gre za problematiko, ki je upravičeno predmet utemeljenega interesa širše javnosti ali ne, ali delavec komunicira z javnostjo kot državljan ali kot zaposleni, ali delavec res kritizira svojega delodajalca, ali zgolj neka konkretna sporna ravnanja njegovih trenutnih menedžerjev.”

Naslednji primer, ki ga je Knežak izpostavil, je poskus obračunavanja z delavskimi predstavniki – postopek v obliki nameravane izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi predsedniku Sveta delavcev in aktualnemu kandidatu za delavskega direktorja Javnega podjetja VODOVOD KANALIZACIJA SNAGA d.o.o. (v okviru JAVEGA HOLDINGA Ljubljana) Andražu Nemcu. Do slednje je prišlo takoj za tem, ko je svet delavcev skušal intenzivirati dotedanja brezuspešna prizadevanja za sporazumno vzpostavitev funkcije delavskega direktorja v družbi kot ene najpomembnejših soupravljalskih pravic delavcev po Zakonu o sodelovanju delavcev pri upravljanju s tem, da je sklenil to pravico po potrebi uveljaviti tudi po sodni poti. Združenja svetov delavcev Slovenije je slednje opisal kot hudo in nadvse »arogantno« zlorabo delovnopravnega instituta izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi za pravno in tudi moralno-etično popolnoma nedopustno obračunavanje z delavskimi predstavniki in delavskim soupravljanjem na splošno.

»Navedeno lahko ocenim samo kot “klasično” šikaniranje oziroma poskus odstranitve zakonsko zaščitenih predstavnikov delavcev,« je opozoril Knežak.

Zapletom z vzpostavitvijo instituta delavskega direktorja in delavskega predstavništva smo po mnenju Knežaka priča tudi v največji slovenski banki NLB d.d., kjer poskuša delavke in delavce s svojimi predlogi onemogočati celo Vlada RS. »Pri pripravi ZBan-3 Vlada RS kot predlagatelj namreč ni sledil Odločbi Ustavnega sodišča. ki je jasno določila, da omejevanje sodelovanja delavcev pri upravljanju bank ni v skladu z Ustavo RS. Namesto, da bi se zagotovilo vzpostavitev instituta delavskega direktorja tudi znotraj bančništva želi vlada s svojimi predlogi storiti ravno obratno,« je zaključil poslanec.