Socialni demokrati zahtevajo sklic pristojnega odbora o vladni uredbi, ki dopušča sečnjo v zaščitenih slovenskih gozdovih, tudi na območju pragozdov

Socialni demokrati zahtevajo sklic pristojnega odbora o vladni uredbi, ki dopušča sečnjo v zaščitenih slovenskih gozdovih

Socialni demokrati so v parlamentarno proceduro vložili zahtevo za sklic nujne seje Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano glede vladne Uredbe o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom. Po mnenju Socialnih demokratov, stroke in nevladnih organizacij bi namreč sprejem uredbe omogočal nedopustne posege v slovenske varovane gozdove, tudi na zaščitenih območjih pragozdov.

31. marec 2021

Poslanec Socialnih demokratov Predrag Baković je bil ob vložitvi zahteve jasen: »dana Uredba pomeni začetek katastrofe za zaščitene slovenske gozdove in pragozdove. Po našem prepričanju bi se moralo ministrstvo s problematiko podlubnikov spoprijeti drugače kot to predvideva Uredba. Te možnosti obstajajo in nanje so opozorili tudi strokovnjaki,« je bil kritičen Baković. Ta od članov in članic odbora tako pričakuje, da bodo prisluhnili strokovnim mnenjem ter naredili vse v njihovi moči, »da se slovenski pragozd in nasploh zaščitena gozdna območja zavarujejo pred vsakršnimi rokohitrskimi posegi, ki nimajo nobene strokovne argumentacije.«

Socialni demokrati so v zahtevi za sklic seje dodatno pojasnili, da bi sprejem Uredbe v strogih gozdnih rezervatih in pragozdovih dopuščal izvajanje gozdarskih ukrepov. Opozorila so sicer podali tudi v nevladnih organizacijah in stroki, med drugih so poudarili, da se bo z uveljavitvijo predlaganih sprememb v omenjenih gozdnih rezervatih in pragozdovih, ki predstavljajo zgolj 0,8% slovenskih gozdov, dovolilo in omogočilo sečnjo dreves in odstranjevanje lubja, kar tudi po mnenju predlagateljev seje pomeni nedopusten poseg v naravno dediščino države.

Kot so še zapisali Socialni demokrati, predlaganim spremembam nasprotujejo tudi na Oddelku za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete, kjer so prepričani, da je možnost poseganja v pragozdne rezervate v nasprotju z nekaterimi domačimi in tudi predpisi Evropske unije. Prav tako je kritično mnenje do Uredbe podal profesor ljubljanske biotehniške fakultete Robert Brus, ki meni, da bi takšno poseganje izničilo dolgoletni trud in prizadevanje številnih gozdarskih in naravovarstvenih strokovnjakov po ohranitvi in varovanju ostankov pokrajine v Sloveniji.

Poslanec Socialnih demokratov Predrag Baković je bil ob vložitvi zahteve jasen: »dana Uredba pomeni začetek katastrofe za zaščitene slovenske gozdove in pragozdove.”

V luči vse bolj glasnih nasprotovanj, so Socialni demokrati v obrazložitvi zahteve tako kritični do odziva pristojnega ministrstva, med drugim na ministrstvu pravijo, da je smiselno, da se v robnem 100 m pasu rezervata od gospodarskega gozda izvaja intenzivni monitoring, v primeru zaznave napada podlubnika, pa je po mnenju ministrstva treba izvesti primerne zatiralni ukrepe. »Sečnja v 100-metrskem pasu od gospodarskega gozda se ne bo izvajala v smislu gospodarjenja z gozdom, temveč se bo podrlo samo nekaj dreves z namenom lovljenja podlubnikov (lovna drevesa), katera se bo po naselitvi obelilo (uničilo zarod podlubnikov), ta drevesa pa morajo ostati v gozdu in bodo na ta način podvržena naravnemu razkroju. Same aktivnosti bi potekale na način, da Zavod za gozdove Slovenije spremlja stanje podlubnikov v gozdnem rezervatu na površini, ki je od zunanje meje gozda oddaljena 100 metrov. Če ugotovi njihovo prenamnoženost, zgosti število kontrolnih pasti in lastniku gozdnega rezervata z odločbo določi izvedbo preventivnih varstvenih del,« so med drugim na očitke odgovorili na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Socialni demokrati so ob tem opozorili na mnenje profesorja Brusa, ki meni, da bi lahko ministrstvo našlo drugačno rešitev: »Če je to dokazan vzrok za škodo v gospodarskem gozdu, bi država, če bi ji bilo v interesu ohraniti konkretni rezervat ali pragozd, lahko iskala tudi drugačne poti za reševanje konfliktov. Lahko bi razmišljala o uvedbi zunanjega, nikakor ne notranjega varovalnega pasu ob meji rezervata, lahko bi razmišljala o izplačilu odškodnine oškodovanim lastnikom, o pomoči pri sanaciji njihovih prizadetih gozdov in podobno. Za državo bi ta denar pomenil drobiž. Potrebno je reševanje problemov od primera do primera, nikakor pa ne z uredbo, kakršna je v obravnavi, ki zajema kar vse rezervate naenkrat,« je pojasnil Brus, o neprimernosti dane Uredbe pa se je izrekel tudi Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehnične fakultete.

»Poseganje v gozdne rezervate prekinja večstoletne procese v gozdu in z vidika našega dojemanja časa nepovratno spreminja njihove temeljne značilnosti. Bistvena značilnost gozdnih rezervatov, po kateri se ločijo od vseh drugih gozdov je namreč, da so v celoti, brez izjem in brez kakršnihkoli neposrednih vplivov človeka prepuščeni naravnemu razvoju. Predlagana uredba pa dopušča neposredne človekove ukrepe,« so v zaključku zahteve za sklic nujne seje Odbora za kmetijstvo zapisali predlagatelji zahteve ter odboru predlagali naslednja sklepa:

1. Odbor za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano poziva Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da umakne uredbo o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom ter za reševanje nastale problematike uporabi vse druge možne ukrepe, ki niso škodljivi in nevarni za omenjene habitate in območja. Ob tem naj upošteva predlagane rešitve, ki so jih predlagale okoljevarstvene in strokovne organizacije.

2. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano o sprejetih ukrepih poroča Odboru za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano v roku 20 dni.