»Podaljševanje baterijske reje zato ne pomeni reševanja problema, temveč zgolj odlaganje nujnega prehoda na živalim prijaznejše načine reje,« opozarja poslanka.

Zakaj podaljšanje do leta 2035?

Po javno objavljenih podatkih je bilo februarja letos v Sloveniji registriranih 35 objektov z baterijsko rejo pri 33 različnih nosilcih, njihova skupna največja dovoljena zmogljivost pa znaša 194.546 kokoši nesnic. Hkrati je približno 85 odstotkov registriranih zmogljivosti že v alternativnih sistemih reje.

Zato poslanka ministra sprašuje, na katerih konkretnih strokovnih, znanstvenih in ekonomskih podlagah temelji odločitev za podaljšanje do leta 2035. Ministrstvo naj pojasni tudi, koliko gospodarstev se dejansko ne more prilagoditi do leta 2029, katere so konkretne ovire in s katerimi podatki dokazuje, da prehod do takrat ni izvedljiv.

Za prehod je že zagotovljena podpora

Ob napovedanem podaljšanju je posebej pomembno vprašanje že obstoječe podpore rejcem. Evropska komisija je aprila 2026 odobrila slovensko shemo pomoči v višini 8 milijonov evrov, namenjeno prilagoditvi reje kokoši nesnic in prehodu do veljavnega roka.

»Ekonomske in izvedbene težave je treba reševati s podporo rejcem pri prestrukturiranju, ne pa tako, da se njihovo breme prenese na živali,« poudarja Meira Hot. Ministrstvo zato poziva k pojasnilu, kaj se bo ob morebitnem podaljšanju zgodilo z že odobreno shemo pomoči in ali obstaja tveganje, da bi rejci ta sredstva izgubili.

Jasni odgovori o razlogih za podaljšanje

Poslanko zanima tudi, kdo je predlagal podaljšanje roka, s kom je bil predlog usklajen in zakaj je bila po objavi umaknjena različica novele Zakona o zaščiti živali. Od ministra zahteva objavo strokovnih podlag in analiz ter pregledno javno razpravo, v kateri bodo lahko sodelovali tudi veterinarska stroka in organizacije za zaščito živali.

»Država mora morebitne težave rejcev reševati s ciljno finančno in strokovno podporo pri prestrukturiranju, ne pa tako, da stroške prilagajanja prenese na živali,« je jasna poslanka Hot.