Skoraj 15 let bo že, odkar so prvi prostovoljci društva za terapijo s pomočjo živali s svojimi izšolanimi (terapevtskimi) živalmi začeli bolj organizirano obiskovati številne ljudi s posebnimi potrebami npr. starejše, otroke v vrtcih, šolah, zavodih… Namen obiskov je zelo različen. »Ne le, da jim bogatijo življenje, prinašajo razvedrilo ter rišejo nasmehe. Tako kot ugotovitve številnih raziskav pri nas in v tujini, tudi sami ugotavljajo, da se njihovi uporabniki veliko bolje počutijo, se sprostijo, so bolj aktivni, izboljšujejo se tudi njihove kognitivne sposobnosti. Vse našteto in več jim dajejo terapevtske živali,« je uvodoma dodala poslanka.

Kot kažejo prakse iz tujine je delo s terapevtskimi živalmi pomembno tudi kot podpora že ustaljenim medicinsko priznanim terapijam, kot so fizioterapija, delovna terapija, logopedska obravnava, obisk pri psihologu, psihiatru, psihoterapevtu, socialnem delavcu. Prostovoljke ter prostovoljci se ukvarjajo tudi s programi kot sta pomoč pri usvajanju branja v prvi triadi osnovne šole ter odprava strahu pred psi. Z leti delovanja je prepoznavnost njihovega dela precej narasla in zaradi številnih pozitivnih učinkov obiskov terapevtskih živali je tudi zaupanje v to dejavnost vse večja, v nekaterih ustanovah pa je povpraševanje že večje od razpoložljivosti terapevtskih parov.

»V Sloveniji omenjena društva vse to počnejo na lastno pest ter prostovoljno saj zakonsko sploh ne obstajajo. Delo s terapevtskimi živalmi v Sloveniji še ni zakonsko urejeno. V naši zakonodaji namreč ne obstaja términ terapevtska žival. Obstajajo psi pomočniki, pa psi spremljevalci, nimamo pa nikjer omenjenih terapevtskih psov/živali. Konec koncev v prenekaterih zavodih delajo s konji, pa se jih uradno ne vodi pod terapevtska žival,« je objasnila Hot.

Društvo letno opravi cca 10.000 prostovoljskih ur na področju izvajanja obiskov s pomočjo terapevtskih živali. Da je to delo vse bolj priznano in iskano, je skrajni čas, da tudi v naši zakonodaji zapolnimo to praznino in imenujemo to novo področje delovanja izšolanih živali. »S tem bi lahko uradno definirali, kaj terapevtska žival sploh je. Definirali bi se postopki šolanja, pogoji delovanja, obveznosti, odgovornosti, pravice in dolžnosti vseh vpletenih v postopek obiska terapevtskega para, s tem pa bi se ustanove in njihovi uporabniki lahko zavarovali pred številnimi posamezniki, ki na obiske vodijo svoje, sicer lahko zelo prijazne živali, a brez ustreznih znanj in dokazil. Za njihovo verodostojnost ne jamči nihče. Poleg tega se za takšne živali ne ve, ali so ustrezno veterinarsko pregledane, cepljene po programu obveznega in priporočljivega cepljenja,« je zaključila poslanka.

Vse to so pomembni razlogi za spremembo naše zakonodaje v smislu, da se delo s terapevtskimi živalmi prepozna, ga imenuje, opredeli in določi standarde. Pri tem so nas npr. že davno prehiteli naši sosedje Avstrijci, ki so spremembe v njihovi zakonodaji uvedli že leta 2015.

Na podlagi napisanega je poslanka na Ministrstvo za zdravje ter Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti naslovila pobudo:

• Ministrstvi naj v sodelovanju z društvi, ki izvajajo omenjeno dejavnost ter po zgledu zakonske ureditve, ki velja v Avstriji, pripravita zakonski predlog, ki bo uredil področje dela s terapevtskimi živalmi.