Vlada je sprejela besedilo predloga zakona o ureditvi nekaterih vprašanj v zvezi s prekrški, storjenimi v času veljavnosti ukrepov zaradi nalezljive bolezni covid-19. Osnovna vodila predlagane ureditve so vodenje postopkov po uradni dolžnosti, avtomatizem in čim manj birokratskih obremenitev za upravičence.

Sanacijo tovrstnih ukrepov so lani v programu z naslovom Drugače napovedali Socialni demokrati. Vlada s sprejemom predloga zakona o ureditvi nekaterih vprašanj v zvezi z določenimi prekrški, storjenimi v času veljavnosti ukrepov zaradi preprečevanja širjenja nalezljive bolezni COVID-19 tako izpolnjuje eno ključnih koalicijskih zavez, da se ustavi tiste prekrškovne postopke iz obdobja epidemije in povrne globe, ki so bile plačane oz. izterjane v teh postopkih, ki so bili v mandatu prejšnje vlade uvedeni na pravnih podlagah, za katere se je izkazalo, da so bile – predvsem zaradi kršitve načela zakonitosti – v neskladju z Ustavo.

Ključne rešitve predlaganega zakona:

1. Ustavitev tekočih prekrškovnih postopkov, ustavitev postopkov v zvezi z opravljanjem dela v splošno korist, in ustavitev postopkov v zvezi z izvrševanjem nadomestnega zapora, ter ustavitev postopkov prisilne izterjave globe in stroškov prekrškovnega postopka.
2. Povračilo glob, stroškov prekrškovnih postopkov in postopkov prisilne izterjave, ter odvzete premoženjske koristi. Predlog zakona določa tudi izključitev prejetih sredstev iz dohodkov. To pomeni, da se prejeta sredstva ne bodo upoštevala pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, prav tako se od prejetih sredstev ne bo plačevalo dohodnine.
3. Predvidena je tudi sanacija pravnih posledic v zakonu zajetih prekrškov – avtomatični izbris podatkov iz prekrškovnih evidenc. To pomeni, da se bodo podatki o prekrških, ki so zajeti v zakonu, izbrisali iz evidenc prekrškovnega organa in evidence pravnomočnih odločb sodišč. V času od uveljavitve zakona do dejanskega izbrisa podatkov pa se ti podatki ne bodo vključevali v potrdila iz prekrškovnih evidenc.

Vlada se zaveda, da se je prejšnja oblast ob uvajanju ukrepov soočala s precejšnjo mero negotovosti spričo vseh razsežnosti izbruha epidemije Covid-19 in da je svoje prispevala tudi časovna komponenta, ki je terjala hitro krizno ukrepanje. Vendar pa, in to je ključno, mora biti tako urejanje v skladu s temeljnimi postulati ustavnega reda in pravne države, kot so zakonitost, pravna varnost in predvidljivost pravnega reda. Kriza ne more in ne sme biti izgovor za njihovo spodkopavanje,« je sklenila ministrica dr. Švarc Pipan.

Vlada zakon pošilja v Državni zbor po rednem postopku.