Pobudo objavljamo v celoti:

Spoštovani!

Najprej se vam zahvaljujem za vaš odgovor (dopis št. 020-07/24-887/2 z dne 19. 6. 2024), na poslansko pobudo v zvezi z ukinitvijo vinjet na hitri cesti Škofije-Koper. Ugotavljam, da obstaja potreba za dodatno obravnavo okoliščin, ki se navezujejo na vsebino moje pobude.

V uvodu ste navedli: »V zvezi z ureditvijo, ki je v veljavi na odseku predora Markovec, poudarjamo, da je bila ravno na tem odseku v sodelovanju z upravljavcem cestninskega omrežja vzpostavljena rešitev, ki uporabnikom cestninskega omrežja omogoča vožnjo skozi predor brez elektronske vinjete. S tem se je zagotovila rešitev, da se lahko promet s soglasjem upravljavca preusmeri na cestninsko cesto, tudi v primeru, ko se na vzporedni cesti omeji promet motornih vozil, ki lahko uporabljajo cestninsko cesto, zaradi doseganja ciljev, določenih v državnih razvojnih aktih, če prometa ni mogoče preusmeriti na drugo necestninsko cesto, ali če druga necestninska vzporedna cesta iz različnih upravičenih razlogov (npr. prometne varnosti, pretočnosti prometa, varstva bivalnega okolja ob necestninski cesti) ne more prevzeti dodatnega prometa.«

Navedli ste tudi, da se z navedenim ukrepom v največji možni meri upošteva potrebe lokalnega prebivalstva. Na žalost pa »največja možna mera« ne zadostuje.

V prvi vrsti navedeni ukrepi opisujejo možnost ukrepanja v že tako ali tako izrednih okoliščinah. Lokalno prebivalstvo pa opozarja, da izredne prometne okoliščine vladajo tekom celotne turistične sezone, ki na obali ni zgolj kratkotrajna in nekajkrat na leto. Morebitni zapleti, ki izhajajo iz upravičenih razlogov, so zgolj še nameček k sicer nevzdržnem stanju. Potrebno je uvesti ukrepe, ki lokalnemu prebivalstvu nudijo trajni odgovor na logistične težave. Poudarjam, da morajo ukrepi primarno naslavljati težave lokalnega prebivalstva, ki v tamkajšnjih naseljih prebivajo, delajo ter si upravičeno prizadevajo za neobremenjen in nemoten vsakdanjik.

Nadalje ste v odgovoru navedli: »/…/ da so prihodki od prodaje elektronskih vinjet prihodki upravljavca, družbe DARS, d. d. in so namenjeni povračilu stroškov cestninskih cest, ki vključujejo stroške izgradnje odsekov, investicijskega obnavljanja, rednega vzdrževanja, financiranja in upravljanja cestninskih cest. Cestnina je glavni vir sredstev, iz katerih se plačujejo vsa dolgoročna posojila, najeta za izgradnjo celotnega omrežja avtocest in hitrih cest (v preteklosti in sedanjosti), tudi hitrih cest H5 in H6.«

Kot prvo poudarjam, da je navkljub odsotnosti celovite analize in primerjave finančnih učinkov, ki izhajajo iz turizma na eni in cestninjenja na drugi strani, precej jasno, da turistična dejavnost predstavlja višjo dodano vrednost. Razumem, da so prihodki od prodaje elektronskih vinjet prihodki upravljalca, družbe DARS d. d., ki je državno podjetje. Prihodki pa so seveda namenjeni povračilu stroškov cestninskih cest.

Nedvomno pa je mogoče ob izvzetju dotičnega odseka pripraviti ukrepe za korekcijo izpada prihodka družbi DARS d. d. ob ukinitvi vinjet na hitri cesti Škofije-Koper iz drugih proračunskih postavk, ki bodo prav zaradi multiplikativnih učinkov turizma imele več razpoložljivih sredstev.

Kot drugo pa v zvezi z opozorilom o spodbudi novih zahtev in pobud za uvedbo izjem na preostalem cestninskem omrežju menim, da so strokovne službe na pristojnem ministrstvu več kot dovolj sposobne argumentirati, kdaj je kakšna izjema utemeljena in kdaj ni. Eden izmed temeljnih naukov dobrega upravljanja za odločevalce je, da pristopi, ki uvajajo univerzalne rešitve, vedno ne delujejo ter ne upoštevajo relativnega, vendar nič manj pomembnega stanja, ki se je ustvarilo kot posledica uvedenega režima. Nenazadnje pa so prav takšno izjemo brez težav in v korist lokalnega prebivalstva uvedli na 50 kilometrih avtoceste na italijanski strani meje. Iz tega izhaja, da v neposredni bližini obstaja primer dobre prakse ukinitve cestninjenja.

V odgovoru tudi navajate: »V poslanski pobudi je navedeno tudi, da naj bi ukinitev elektronskih vinjet v tem primeru pomenil ukrep v duhu Osimskega sporazuma. V tej zvezi moramo poudariti, da v Osimskih sporazumih ni najti nobene določbe, iz katere bi lahko izpeljali obvezo katere koli države pogodbenice, da na obmejnem območju ne uvaja cestnin.«

V zvezi s tem potrjujem, da v Osimskih sporazumih ni najti nobene neposredne navedbe, iz katere bi izpeljali obvezo držav pogodbenic, da na obmejnem območju ne uvaja cestnin. Pravzaprav bi bilo zelo nenavadno, če bi tovrstni sporazumi vsebovali tovrstne določbe. Sploh, ker v času sprejema Osimskih sporazumov vinjetnih sistemov še nismo poznali.

Bistveno pa je, da ob obravnavi vsebine Osimskih sporazumov deduktivno interpretiramo dogovor za omogočanje avtocestnih povezav z namenom spodbujanja čezmejnega pretoka in vsestranskega sodelovanja ter ga poskušamo aktualizirati v sedanjosti in razumeti v sodobnih okoliščinah. Vsestransko sodelovanje nedvomno zavzema tudi vzajemno snovanje ukrepov za razcvet turizma, ki pomembno determinira Istro in gospodarstvo v regiji. Na temelju tega pa tudi odnose med prebivalkami in prebivalci ter tremi državami. Ob vaši navedbi napovedi dogovarjanj strani o prometnih ukrepih, je ukinitev vinjet na hitri cesti H6 Škofije-Koper eden od tistih ukrepov, ki ga že dolgo zagovarjata slovenska in italijanska stran.

Spoštovana ministrica, pobuda, ki sem jo naslovila na vas, ni zgolj pavšalna ocena stanja in prisluh pritožbam peščice. Je pobuda, ki poudarja pomen prizadevanja za ohranitev splošne blaginje lokalnega prebivalstva ter omogočanja pogojev, da nemoteno prebivajo na območju ter so produktivni člen družbe. Je pobuda, ki si prizadeva za okrepitev slovenskega turizma in s tem tudi gospodarstva. Je pobuda, ki zasleduje krepitev medsoseskih odnosov med državama in Istrijankami ter Istrijani.

Zato vas ponovno pozivam za poglobljeni razmislek o ukinitvi obvezne uporabe vinjet za osebna vozila na celotni trasi hitrih cest od mejnega prehoda Škofije do Izole.