»Kot družba moramo zavzeti ničelno toleranco do korupcije. To pomeni tako odgovorno ravnanje posameznikov kot obsodbo koruptivnih dejanj, zlasti pri nosilcih javne oblasti. Korupcija spodkopava zaupanje v institucije, otežuje gospodarski razvoj in vpliva na kakovost življenja. Vlada se tega problema zaveda, zato je sprejela novo Resolucijo o preprečevanju korupcije, ki prinaša konkretne ukrepe za njeno zmanjšanje«, je ob tem povedala ministrica za pravosodje Andreja Katič.

Predlog nove resolucije o preprečevanju korupcije nadomešča resolucijo, ki jo je Državni zbor sprejel leta 2004. Besedilo resolucije se je pripravljalo relativno dolgo časa. Komisija za preprečevanje korupcije je s procesom začela že leta 2021 in vanj vključila preko 120 različnih deležnikov iz vladnega in nevladnega sektorja, ki so bili vključeni v 16 delovnih skupin. KPK je namreč želela že v fazi priprave resolucije vključiti ključne deležnike, prepoznati čim več tveganj in pridobiti širok nabor ciljev, ki prispevajo k preprečevanju korupcije in h krepitvi integritete.

»Resolucija je strateško-politični okvir in usmeritev za ukrepe na področju preprečevanja korupcije. Vsebuje oceno stanja na področju korupcije ter opredeljuje 77 strateških ciljev, ki pa predstavljajo podlago za pripravo akcijskega načrta, ki bo natančno opredeljeval ukrepe, njihove nosilce in roke. Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije določa, da v treh mesecih po sprejemu resolucije Komisija za preprečevanje korupcije v sodelovanju z nosilci ukrepov, torej z vsemi ministrstvi, nevladnim sektorjem, gospodarstvom in drugimi, sprejme akcijski načrt. KPK je že pristopil k pripravi akcijskega načrta. O izvajanju bodo nosilci ter KPK letno poročali državnemu zboru.

Menim, da Slovenija potrebuje posodobljeno resolucijo o preprečevanju korupcije in nenazadnje nas k temu sprejemu poziva tudi Evropska komisija v okviru poročila o vladavini prava,« je pojasnila Andreja Katič ter poudarila, da je ključno, da »krepitev integritete in preprečevanje korupcije kot prioriteto prepoznamo tako funkcionarji, poslanci, javni uslužbenci kot tudi celotna družba. S tem se krepi zaupanje javnosti v delovanje pravne države. Dejstvo je, kot pravi predsednik KPK, preprečevanje korupcije je odgovornost vseh nas, kar pomeni, da mora vsak v slovenski družbi prispevati svoj delež.«