Goršek: Za ohranitev industrije in delovnih mest potrebujemo konkurenčno električno energijo

Jeklarska in kovinska industrija na Jesenicah, v Kidričevem, na Ravnah na Koroškem, v Slovenski Bistrici in Celju imajo pomembno gospodarsko in socialno vlogo. Podobni izzivi z visokimi stroški energije zadevajo tudi steklarsko in papirno industrijo, med drugim podjetja v Hrastniku in Rogaški Slatini ter družbi Paloma in Radeče papir. Morebitno zmanjševanje ali zapiranje proizvodnje bi imelo posledice, ki bi segale daleč onkraj posameznih podjetij: prizadelo bi zaposlene in njihove družine, dobavitelje ter razvoj lokalnih okolij, hkrati pa ogrozilo strokovno znanje in širše proizvodne verige.

Goršek poudarja, da konkurenčna in stabilna oskrba z električno energijo ni zgolj vprašanje stroškov posameznih podjetij, temveč pomemben pogoj za ohranitev slovenske industrijske osnove. Posebej izpostavlja strateški pomen jeklarske industrije, ki je pomemben člen kovinske industrije in širših proizvodnih verig, njene proizvodne zmogljivosti pa so pomembne tudi za oskrbo obrambne industrije z materiali. Ob vse večjih geopolitičnih in varnostnih tveganjih sta zato ohranitev domačega znanja in proizvodnje pomembni tudi za dolgoročno gospodarsko odpornost Slovenije.

Med možnimi rešitvami poslanec izpostavlja neposredno sklepanje dolgoročnih pogodb med industrijskimi odjemalci in domačimi proizvajalci električne energije, povezovanje podjetij za skupni zakup ter sodelovanje pri naložbah v nove proizvodne zmogljivosti. Ob tem je treba proučiti možnosti razbremenitve pri omrežninah, prispevkih in drugih dajatvah ter pregledati stroške posredovanja pri dobavi električne energije in njihov vpliv na končno ceno za industrijo. Cilj mora biti dolgoročno vzdržna in predvidljiva oskrba pod konkurenčnimi pogoji.

Po Gorškovem mnenju mora Slovenija proučiti tudi možnosti evropskih mehanizmov podpore. Nemčija je namreč pridobila odobritve Evropske komisije za obsežne programe pomoči pri stroških električne energije, razogljičenju industrije in podpori jeklarskim skupinam. Izkušnje drugih držav članic kažejo, da je treba razpoložljive možnosti v evropskem okviru aktivno proučevati tudi v Sloveniji. Ob tem je treba morebitno podporo povezati z jasnimi zavezami za ohranjanje proizvodnje in delovnih mest, izboljšanje energetske učinkovitosti ter tehnološko posodobitev.

Pomembno vlogo pri iskanju rešitev imajo tudi sindikati. Sindikat SKEI je z ustanovitvijo strateškega sveta za kovinske materiale in livarne okrepil prizadevanja za zaščito industrije in delovnih mest. Goršek zato poudarja pomen usklajenega sodelovanja države, podjetij, Gospodarske zbornice Slovenije, Združenja delodajalcev Slovenije in predstavnikov zaposlenih pri pripravi konkretnih ukrepov.

V poslanskem vprašanju vlado sprašuje, katere konkretne ukrepe bo sprejela za dolgoročno konkurenčno in cenovno predvidljivo oskrbo industrije z električno energijo, ali bo proučila možnosti neposrednega nakupa pri domačih proizvajalcih ter katere spremembe na področju oblikovanja veleprodajnih cen električne energije bo podprla na ravni Evropske unije. Zanima ga tudi, kako namerava razbremeniti industrijo pri omrežninah in drugih dajatvah, kakšne spremembe prispevka za podporo obnovljivim virom energije in soproizvodnji so predvidene za leto 2027 ter katere oblike prehodne podpore bodo na voljo najbolj obremenjenim podjetjem.

Vlada mora po njegovem pozivu predstaviti tudi način sodelovanja s socialnimi partnerji ter za posamezne ukrepe določiti odgovorne resorje in roke izvedbe. Zaposleni in industrijska okolja potrebujejo jasne odgovore ter izvedljiv načrt, ki bo omogočil pravočasno ukrepanje. Ohranitev slovenske industrije zahteva konkretne rešitve, ki bodo zaščitile proizvodnjo, znanje in kakovostna delovna mesta.