KRČENJE SREDSTEV ZA RAZISKOVALNE PROJEKTE OGROŽA PRIHODNOST MLADE ZNANOSTI V SLOVENIJI
Poslanec SD Damijan Bezjak Zrim je na ministra za izobraževanje, znanost in mladino dr. Boruta Rončevića naslovil pisno poslansko vprašanje glede zahteve ministrstva po zmanjšanju obsega izbora raziskovalnih projektov na aktualnem 34-milijonskem javnem razpisu Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS). Po informacijah, ki so zaokrožile v raziskovalni skupnosti, naj bi ministrstvo zahtevalo kar 60-odstotno zmanjšanje prvotno predvidenih sredstev, kar bi pomenilo zmanjšanje z dobrih 34 na približno 14 milijonov evrov.
19. november 2026
»Znanstvenoraziskovalnega dela ne moremo razvijati z nenadnimi posegi v že izvedene razpisne postopke. Raziskovalci mesece pripravljajo projekte, vlagajo svoje znanje in delo ter na podlagi objavljenih razpisnih pogojev načrtujejo svojo poklicno prihodnost. Če se finančni okvir spremeni šele po opravljenem strokovnem ocenjevanju, se upravičeno postavlja vprašanje, koliko lahko raziskovalci sploh zaupajo stabilnosti in predvidljivosti sistema financiranja znanosti,« opozarja Damijan Bezjak Zrim.
Posebej zaskrbljujoče so lahko posledice za mlade raziskovalke in raziskovalce, ki so na začetku samostojne znanstvene kariere. Del razpisnih sredstev je namreč namenjen tudi podoktorskim raziskovalnim projektom. Prav takšne možnosti mladim omogočajo, da po zaključenem doktorskem študiju nadaljujejo raziskovalno delo, razvijajo lastne raziskovalne zamisli in gradijo svojo kariero v Sloveniji. Če jim teh možnosti ne zagotovimo, tvegamo, da bodo svojo prihodnost iskali v tujini.
»Za Slovenijo, ki je majhna država in svoj razvoj v veliki meri gradi na znanju, je odhod mladih raziskovalcev velika izguba. Ne gre zgolj za posamezne zaposlitve, temveč za znanje, raziskovalni potencial in razvojne priložnosti, ki jih lahko izgubimo za več let ali celo trajno. Prav zato bi morali vlaganja v raziskave in razvoj krepiti, ne pa jih zmanjševati,« poudarja poslanec SD.
Socialni demokrati menimo, da morajo biti financiranje znanosti, raziskav in inovacij ter pogoji za delo raziskovalcev stabilni in dolgoročno predvidljivi. Brez močne raziskovalne baze ni mogoče pričakovati več inovacij, višje dodane vrednosti slovenskega gospodarstva in uspešnega prenosa znanja v gospodarstvo in družbo. Takšni cilji zahtevajo premišljeno razvojno politiko, ne pa kratkoročnih posegov, katerih posledice bi lahko najbolj občutili prav tisti, ki bodo slovensko znanost razvijali v prihodnjih desetletjih.
Zato Damijan Bezjak Zrim ministra sprašuje, na kateri pravni podlagi ministrstvo od ARIS zahteva zmanjšanje obsega izbora projektov po tem, ko so strokovni ekspertni paneli že opravili svoje delo, koliko podoktorskih projektov mladih raziskovalcev bi zaradi tega lahko ostalo brez financiranja ter kako namerava ministrstvo preprečiti njihov odhod v tujino. Ministra obenem sprašuje, kako naj bi takšno zmanjševanje sredstev prispevalo k strateškim razvojnim ciljem Slovenije, predvsem k več inovacijam, višji dodani vrednosti in večji mednarodni konkurenčnosti gospodarstva.
»Od ministra pričakujemo jasne odgovore. Raziskovalci morajo vedeti, kakšne možnosti imajo za delo v Sloveniji, raziskovalne ustanove pa morajo imeti stabilne pogoje za načrtovanje svojega dela. Prihodnosti slovenske znanosti ne moremo graditi na negotovosti tistih, od katerih je odvisna,« zaključuje Damijan Bezjak Zrim.














