»27. april je poseben dan. Ne le dan OF, dan upora proti okupatorju, danes se v Sromljah poklanjamo spominu na partizanke in partizane Kozjanskega odreda. Ustanovljen je bil prav na današnji dan pred 80 leti z združitvijo treh enot v vasi Silovec,« je spomnila Andreja Katič in povzela nekaj dejstev o Kozjanskem odredu.

O Kozjanskem odredu je v knjigi dr. Tomaž Teropšič zapisal, da je po hudih udarcih, ki jih je okupator prizadel osvobodilnemu gibanju na Štajerskem 1942 in v začetku leta 1943, osvobodilno gibanje ponovno počasi, a vztrajno naraščalo. Jeseni leta 1943 je zaradi uspehov protifašistične koalicije in še zlasti zaradi kapitulacije Italije, pa tudi uspehov narodnoosvobodilne vojske v Jugoslaviji in v Sloveniji prišlo do temeljitega preobrata v razpoloženju množic v korist osvobodilnega gibanja.

Zato je bil pomemben prihod 14. divizije, katere februarski pohod je razgibal velik del Štajerske in močno pospešil razmah osvobodilnega gibanja. Kozjansko je bilo za NOB strateškega pomena. Tu je bila takrat le majhna četa. Ta naj bi po mnenju glavnega štaba Narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Slovenije postala jedro Kozjanskega odreda.

Štab 4. operativne cone naj bi Kozjanski odred ustanovil čimprej in mu nudil čim večjo pomoč. Kozjansko je imelo najboljše zveze s Hrvaško. Močne hrvaške partizanske enote, v tem času že združene v 10. korpusu, bi lahko predstavljale najmočnejše zaledje za narodnoosvobodilno vojsko na Štajerskem.

Na današnji dan pred 80. leti je bil tako ustanovljen Kozjanski odred. Poleg akcij na železnici so bile njegove glavne naloge: napadi na manjše nemške postojanke, kolone in patrulje, uničevanje prometnic in čim večja mobilizacija v partizansko vojsko.

Kozjanski partizani so odpravili kar sedemnajst sovražnikovih postojank. Nacistični okupator je na Štajerskem – prav zaradi dejavnosti Kozjanskega odreda – izgubil največ svojih postojank.

Uspešna mobilizacija v partizansko vojsko je bila ena najpomembnejših nalog odreda. V odred in njegove bataljone so vsak dan prihajali novi borci. Zadnje dni avgusta je imel na seznamu kar 1182 bork in borcev. V tem času je bil odred nekaj časa enakovreden diviziji.

Kozjanski odred je imel svojo kulturniško skupino in vojaško godbo. V lastni tehniki (tiskarni) so tiskali glasilo Od Savinje do Sotle.

Zaradi vedno močnejše vojaške dejavnosti Kozjanskega odreda in drugih štajerskih partizanskih enot je nastalo svobodno ozemlje z imenom Kozjansko, ki je zajemalo večji del ozemlja med rekami Sotlo, Savo, Savinjo in južno železnico.

Varovanje svobodnega ozemlja je bilo zato ena najpomembnejših nalog odreda v drugi polovici leta 1944. Svobodno ozemlje je bilo zelo pomembno za dejavnost Osvobodilne fronte slovenskega naroda in drugih organizacij osvobodilnega boja, za razvoj ljudske oblasti in dejavnost partizanskih ustanov.

Ljudska oblast je odprla 16 osnovnih šol, vzporedno s prosvetnim delom je polno zaživelo tudi drugo kulturno delo.