»Te tožbe niso vložene z namenom uveljavljanja pravic v sodnem varstvu, temveč so vložene z namenom zastraševanja, omejevanja svobode izražanja, preprečevanja oz. omejevanja kritične razprave, kar posledično šibi demokracijo, je ob tem povedala Andreja Katič.

Osnovni namen predloga zakona, ki je bil usklajevan s strokovno in zainteresirano javnostjo, je varstvo svobode izražanja in javne razprave ter zaščita tistih, ki delujejo v javnem interesu.

»To so odvračalne in zastraševalne taktike – pod pretvezo pravnega oziroma sodnega varstva. Zato se tovrstne sodne postopke pojmuje kot zlorabljene. Običajno so tožbe uperjene zoper novinarje, medije, nevladne organizacije, žvižgače, vendar to niso edine tarče. Uperjene so lahko tudi zoper umetnike, znanstvenike, akademike, sindikate in druge fizične ali pravne osebe,« je pojasnila Katič.

Gre za prenos evropske direktive, sprejete aprila 2024, ki jo morajo države članice v svojo zakonodajo vključiti do maja 2026. Predlog zakona omogoča hitro zavrnitev očitno neutemeljenih tožb, določa možnost varščine za tožečo stranko, ureja povračilo vseh stroškov postopka in omogoča sankcioniranje zlorab pravosodja.