Poslanka Socialnih demokratov mag. Bojana Muršič je v izjavi uvodoma izpostavila, da vladni predlog ne ponuja nikakršnega razloga, da bi bilo verjeti v iskrenost vladine namere pri uresničevanju, po poslankinih besedah, enega najpomembnejših ciljev “za sprejem sklada, ki bi deloval v dobro finančne vzdržnosti čedalje bolj nestabilnega pokojninskega sistema.” Kot je nadalje izpostavila Muršičeva ta cilj ne more in sme biti rokohitrski projekt vsakokratne vlade temveč, “družbeni dogovor in nujnost, da sprejmemo sklad, ki bo prihodnjim generacijam omogočal stabilno financiranje pokojnin.”
Po oceni poslanke se dogaja ravno nasprotno, ko si je vlada demografski sklad podredila za osebni projekt uresničevanja partikularnih ciljev. “Namesto, da bi sklad zasnovali za namen stabilnega tretjega vira pokojninske blagajne v kritičnem obdobju čez 20 let, se vlada v zakonu primarno ukvarja s prevzemom lastništva in upravljanjem podjetij,” je bila jasna v obrazložitvi zahteve za sklic komisije. Muršičeva je nadalje problematizirala določbe v vladnem predlogu zakona, ki bodo po njeni oceni omogočile sprotno izčrpavanje podjetij, njihov donos pa se bo lahko iskal tudi preko privatizacije: “To ni demografski sklad, temveč namera političnega plenjenja, še več, gre za privatizacijsko past nad tistim, kar je ostalo od državnega premoženja.”

Poslanka Socialnih demokratov je opozorila na škodljivost posledic tovrstne namere za pokojninsko blagajno, prav tako je bila kritična do razpršenosti financiranja ostalih področij kot ga z zakonom predvideva vlada; med drugim za gradnjo domov za starejše ter “nedefinirano” družinsko politiko.

“Pokojninska varnost za prihodnje generacije je vladajočim postala zadnja skrb. Ob tem pa vlada tudi tokrat ni prisluhnila opozicijskemu predlogu, po katerem se za pokojninski sklad zagotavljajo dodatna sredstva v višini 170 milijonov evrov, pri čemer bi vso ključno premoženje ostalo v lasti Republike Slovenije,” je kritično dodala Muršičeva. Po njenih besedah se v stranki Socialnih demokratov zavedajo, da demografski sklad ni rešitev za vse težave, vendar ima, po poslankinem mnenju, vsaka nepremišljena odločitev na tem področju velike in dolgoročne posledice na več družbenih sistemov. Po njeni oceni je tako nujno, da se postopek sprejemanja tega, kot je poudarila, “škodljivega zakona” nemudoma ustavi in se prične s socialnim, medgeneracijskim in strokovnim dialogom.

Tako kot poslanka Socialnih demokratov so predlagatelji sklica seje komisije v zahtevi opozorili, da vlada mimo socialnega dialoga hiti s sprejemom zakona, da si zagotovi centralizacijo nad lastništvom in upravljanjem 8,6 milijarde evorv državnega premoženja. “Z ustanovitvijo demografskega sklada, ki ne rešuje problema finančne podhranjenosti javne pokojninske blagajne, bo vlada pridobila nove vzvode za privatizacijo državnega premoženja ter netransparentno in samovoljno poseganje v upravljavske in nadzorne organe slovenskih družb. Ustanovitev sklada bo imela neposredne posledice za državni proračun, saj se bo iz posebnega računa na Ministrstvu za finance na sklad preneslo 160 milijonov evrov, poleg tega pa se bodo že v letošnjem letu znižali proračunski prihodki iz naslova prejetih dividend Republike Slovenije v predvideni višini okrog 140 milijonov evrov,” so zapisali v SD, Levici, LMŠ in SAB.

Po njihovi oceni bodo določbe vladnega zakona posegle v strukturo, vrednost in funkcije državnega premoženja v prihodnosti. “Tudi na višino sredstev, ki bodo namenjena kritju primanjkljaja ZPIZ, družinski politiki in oskrbi starejših. Upravljanje z 8,6 milijardami premoženja, ki je last vseh državljanov Republike Slovenije in bistveno vpliva na javno-finančne vire celotne države, terja zakonsko podlago, ki zagotavlja najvišjo možno stopnjo demokratičnosti, transparentnosti in javnega nadzora. V prvi vrsti mora omogočiti, da bo skupno premoženje upravljano izključno v javnem interesu in hkrati onemogočiti privatizacijo skupnega premoženja”, so bili jasni v opoziciji. Slednja je zaskrbljena tudi zaradi odsotnosti ustreznih varovalk proti privatizaciji, “ki ima poleg škodljivih socialnih in okoljskih učinkov podreditve upravljanja skupnega premoženja profitnemu motivu, tudi negativne učinke na javne finance, saj zmanjšuje javno-finančne prihodke iz naslova donosov kapitalskih naložb države.” Nadalje so v opozicijskih strankah kritični do vladnega rokohitrstva, ko se o zakonu ni opravilo, po njihovih besedah, “s celovito in resno javno razpravo.”

“Vladni predlog zakona ni bil usklajen z socialnimi partnerji, na kar so opozorili tudi predstavniki reprezentativnih sindikalnih central.” Poleg tega so sklicu seje predlagatelji opozorili, da predloga povzroča tveganje pri upravljanju in prinaša vzvode za privatizacijo državnega premoženja.