Med drugim je poslanec opozoril tudi na veliko vladino zadolževanje: “Pred kratkim smo se zadolžili za pol milijarde evrov za obdobje 60 let, zato je naša dolžnost razmisliti o drugačnem razvojem modelu Slovenije, da bodo naši otroci, vnuki in njihovi otroci imeli dostojno življenje in istočasno servisirali te kredite.” Po mnenju Trčka smo tako pred preprosto dilemo o porabi več kot 5 milijard evropskega denarja: “Kako bodo penezi delali peneze in ne kako bomo peneze zabetonirali.”

Ob tem je poslanec izpostavil druge evropske države, kot je poudaril, “prav vse in brez izjem to tematiko naslavljajo kot javno debato, v katero skušajo vključiti vse “raznolike odtenke pameti, ki jih v teh družbah imajo.” Zato bi bilo po oceni Trčka prav, da se tudi v Sloveniji o nacionalnem Načrtu za okrevanje in odpornost opravi “resna javna razprava,” pri čemer je poslanec izpostavil mlade, saj so slednji po njegovem mnenju prevečkrat neupravičeno izvzeti iz debat, ki se navsezadnje tičejo tudi njihove prihodnosti. “Eno od težišč, ki jih priporoča Evropska komisija, je tudi težišče mladih. Skrajni čas je, da to razpravo vključimo mlade, v šestih letih kot politik, se mi zdi, da mlajši od 45 let ne obstajajo,” je kritično zaključil svojo misel poslanec Socialnih demokratov.

Nacionalni načrt za okrevanje in odpornost (NNOO) je sicer nastal v oziru dogovora med Evropsko komisijo, Evropskim parlamentom in voditelji Evropske unije, da se pripravi strategija, z jasnim ciljem omejevanja družbene in gospodarske škode, ki jo je povzročila epidemija. V ta namen je bil oblikovan začasni instrument NextGenerationEU, ki na evropski ravni predstavlja doslej največji sveženj spodbud za okrevanje, financiranih iz proračuna EU v skupni vrednosti 1,8 bilijona evrov. Ta sredstva bodo po prepričanju voditeljev EU pomagala pri obnovi Evrope po pandemiji, njihov osrednji del, t.i. »Mehanizem za okrevanje in odpornost«, ki daje na voljo 672,5 milijarde evrov posojil in nepovratnih sredstev, pa je namenjen podpori državam za reforme v izzivih zelenega in digitalnega prehoda. V ta namen so institucije Evropske unije od držav članic tudi zahtevale pripravo nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost, da bi si s tem zagotovile dostop do sredstev v okviru instrumenta za okrevanje in odpornost.

Kot so v zahtevi za klic izredne seje državnega zbora opozorili v opozicijskih SD, LMŠ, Levici in SAB, vlada od pričetka priprav NNOO skriva pred očmi in kritiko javnosti, dokument namreč nosi oznako interno, čeprav so vlado opozicijske stranke takoj po predložitvi osnutka pozvale, naj se oznako interno z NNOO umakne: “Predvsem pa da v pripravo načrta – ki v mnogočem definira našo razvojno politiko za celo desetletje – vključi vse akterje, od gospodarstva, lokalnih skupnosti, regij, nevladnih organizacij, univerz in javnosti,” so poudarili v opoziciji. Po njihovem prepričanju gre namreč za vsebine, ki morajo ki morajo biti v skladu z načelom transparentnosti predmet javne razprave, še več, za stranke SD, LMŠ, Levico in SAB je nedopustno “da država določa porabo javnih sredstev, namenjenih za okrevanje in odpornost, z aktom, do katerega javnosti nima pravice dostopati, presojati odločitve ali o njih soodločati po uveljavljenih postopkih za sodelovanje državljank in državljanov pri javnih zadevah.”

Prav tako so predlagatelji zahteve opomnili, da je obseg razpoložljivih sredstev, o porabi katerih se bo definiralo v NNOO-ju, primerljiv z vrednostjo polovice državnega proračuna, to pa po njihovo povzroča vrsto tveganj, ko so v sled netransparentnega načrtovanja ogrožena sredstva za okrevanje slovenske družbe, njenih javnih sistemov in gospodarstva v postkoronskem času. Zato so v SD, LMŠ, Levici in SAB prepričani, da mora vlada v pripravo in sprejem NNOO-ja vključiti širšo javnost, med drugim lokalne skupnosti, civilno družbo, socialne partnerje, gospodarstvo in univerze. “Porabljena evropska sredstva morajo zagnati prepotrebne reforme na številnih področjih, zato je potrebno omogočiti vpogled v načrt, ki bo ključno zaznamoval našo prihodnost in kvaliteto življenja državljank in državljanov Republike Slovenije,” so bili jasni.

Nad vsebino NNOO-ja čedalje glasnejše kritike prihajajo tudi iz vrst Evropske komisije, ko je ta opozorila na podhranjenost načrtovanih sredstev v osnutku NNOO, namenjenih zelenemu prehodu ter digitalizaciji. Iz Evropske komisije je med drugim slišati tudi kritiko glede nedorečenosti načrta investicij v cestno infrastrukturo, prav tako mora po oceni komisije Slovenija več sredstev nameniti za spopadanje s podnebnimi spremembami. Socialni demokrati so skupaj z opozicijskimi strankami kritični tudi na manko načrtovanega vladnega vlaganja v razvoj ob sprejemu osmih protikoronskih svežnjev, kot ugotavljajo, bi morala vlada v NNOO-ju slediti predvsem vlaganjem v zeleno, razvojno, socialno in zdravo prihodnost ter zagotoviti sredstva za strukturne reforme. “V predlogu nacionalnega Načrta za okrevanje in odpornost je trenutno dan absoluten fokus investicijam, reforme pa so zanemarjene. Čeprav so usmeritve Evropske komisije glede priprave načrta zelo jasne: dokument mora prednostno temeljiti na prioritetnih reformah in te naj bi bile podprte z investicijami. Kolikor je znano po javno dostopnih informacijah, je vladna prioriteta reform v pripravi dokumenta močno podcenjena. Absoluten fokus je dan na investicije, ni pa njihove povezave z reformami, kar bo nedvomno problem v pogajanjih z Evropsko komisijo. Torej manjka širši pogled. Potrebna je celovita razvojna zgodba,” so kritično zapisali v SD, LMŠ, Levici in SAB.