V praksi se namreč vse pogosteje dogaja, da se poštne pošiljke na podeželju dostavljajo zgolj enkrat tedensko. Takšna ureditev povzroča večdnevne zamude pri prejemanju položnic in uradnih pisanj, kar posameznikom onemogoča pravočasno izpolnjevanje zakonskih obveznosti. »Posebej problematični so osemdnevni roki, ki so določeni v številnih zakonih in podzakonskih aktih, saj ne upoštevajo dejanske pogostosti dostave pošte na celotnem ozemlju države,« je izpostavila poslanka.

Muršič opozarja, da se prebivalci podeželja pogosto znajdejo v položaju, ko pošto prejmejo po izteku roka ali tik pred njegovim potekom, kljub temu pa nosijo vse posledice zamude, vključno z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Po njenem mnenju takšna ureditev ni skladna z načelom pravne države, načelom enakosti pred zakonom ter z varstvom zaupanja v pravo.

Zato je na vlado naslovila vprašanja, ali še vedno ocenjuje, da so osem dnevni roki za plačilo obveznosti primerni glede na dejansko pogostost dostave pošte na podeželju, ali je že obravnavala vprašanje ustavne skladnosti teh rokov z vidika enake obravnave prebivalcev mestnih in podeželskih območij ter ali načrtuje zakonodajne spremembe, ki bi preprečile finančno oškodovanje posameznikov.

Hkrati je poslanka podala pobudo, da vlada v okviru zakonodajnih sprememb in medresorskega sodelovanja preuči možnost podaljšanja zakonsko določenih rokov za plačilo obveznosti, zlasti tam, kjer so roki trenutno določeni na osem dni, in jih podaljša na 15 ali 30 dni. Takšna rešitev bi po njenem mnenju zagotovila večjo pravno varnost, predvidljivost in enakopravno obravnavo vseh državljanov, ne glede na kraj bivanja.

Poslanka poudarja, da breme reorganizacije javnih storitev ne sme pasti na ljudi, zlasti ne na prebivalce podeželja. Država mora pri urejanju zakonskih rokov upoštevati realne življenjske okoliščine ter zagotoviti, da pravice in obveznosti veljajo enako in pravično za vse.